Jedro

V obravnavani zadevi zoper dolžnika upnica izterjuje terjatev iz naslova regresnega zahtevka, potem, ko je izplačala škodo oškodovancu, saj je dolžnik zaradi alkoholiziranosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je sopotnica umrla. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je šlo pri povzročitvi prometne nesreče za namen oz. hudo malomarnost, zato odpust obveznosti ne učinkuje na povrnitev škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika zavrne.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani pod opr. št. St 000/2021 s pravnomočnim sklepom z dne 27. 11. 2023 sklenilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika. S pravnomočnostjo tega sklepa je prenehala pravica upnika sodno izterjevati terjatve iz 2. točke izreka. V izvršilnem postopku se izvršuje regresna terjatev upnika. Glede na naravo terjatve (regresno terjatev), ki se izvršuje, odpust obveznosti ne pride v poštev. Dolžnik je že v ugovoru opozoril, da je bila narava terjatve upnika na Višjem sodišču izvedena in preizkušena že v fazi odločanja o predlogu dolžnika za osebni stečaj. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom St 000/2021 z dne 21. 6. 2021 prvotno predlog dolžnika (tudi po dopolnitvi) za začetek stečajnega postopka zavrglo iz razloga, ker je ugotovilo, da odpusta regresnega zahtevka zavarovalnice dolžnik ne more doseči, enako velja tudi za neplačila glob. V kolikor dolžnik z odpustom obveznosti ne more doseči odpusta dolgov, nima izkazanega pravnega interesa za vodenje postopka odpusta obveznosti, zaradi česar ne more imeti izkazanega tudi pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja. Dolžnik je zoper zg. navedeni sklep vložil pritožbo, Višje sodišče pa je s sklepom Cst 318/2021 z dne 19. 8. 2021 pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Višje sodišče je pritrdilo navedbam dolžnika v pritožbi, da je treba izjeme od pravila, da odpust ne učinkuje na vse terjatve, razen na v zakonu točno določene, med drugim tudi tiste, iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ozko tolmačiti in da izjem ni mogoče širiti. Kot sledi iz sklepa Višjega sodišča, regresni zahtevki v teh določbah niso omenjeni. V konkretni zadevi je škodo oškodovancu krila zavarovalnica in je torej oškodovanec prišel do povrnitve škode. V skladu z napotilom Višjega sodišča je Okrožno sodišče s sklepom z dne 2. 9. 2021 nad dolžnikom začelo postopek osebnega stečaja. Dne 17. 11. 2021 pa je bil s sklepom začet postopek odpusta obveznosti, v okviru katerega je bilo dolžniku določeno dvoletno preizkusno obdobje. Po izteku preizkusnega obdobja je Okrožno sodišče dne 27. 11. 2023 s sklepom odpustilo obveznosti stečajnega dolžnika, dne 24. 1. 2024 pa je bil izdan tudi Sklep o končanju postopka osebnega stečaja. Zoper zgoraj navedene sklepe Okrožnega sodišča ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo in so vsi sklepi postali tudi pravnomočni. Upnik je imel v teku osebnega stečaja veliko procesnih možnosti, tudi možnost vlaganja pravnih sredstev, ki pa jih ni izkoristil. Višje sodišče je v obrazložitvi sklepa Cst 318/2021 z dne 19. 8. 2021 že zavzelo stališče o naravi te terjatve, izvršilno sodišče pa ne bi smelo odločati v nasprotju s tem, saj bi to pomenilo poseg v pravnomočno urejeno razmerje. Izvršilno sodišče nima pristojnosti, da bi ponovno presojalo naravo terjatve. To pravno razmerje je bilo dokončno urejeno najkasneje s pravnomočnim sklepom o zaključku osebnega stečaja. Pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi, sodišča pa so na pravnomočne odločbe vezana. Regresna terjatev upnika je bila glavni razlog za vložitev predloga za začetek osebnega stečaja, saj je glede na takratno brezposelnost ni bil v stanju poravnati, niti je ob trenutnih prejemkih v celoti ne bo mogel poravnati tudi v bodoče. Dolžnik je pravnomočnim sodnim odločbam zaupal.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Odpust obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje na zavarovano terjatev iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, na prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, na prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona in tudi ne (med drugim) na terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti (5. točka drugega odstavka tega člena). V obravnavani zadevi zoper dolžnika upnik izterjuje terjatev iz naslova regresnega zahtevka, potem, ko je izplačala škodo oškodovancu, saj je dolžnik zaradi alkoholiziranosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je sopotnica umrla. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je šlo pri povzročitvi prometne nesreče za namen oz. hudo malomarnost, zato odpust obveznosti ne učinkuje na povrnitev škode. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

5.Izterjevana terjatev ima podlago v 7. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu. Gre za odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Zahtevek, ki temelji na kršitvi zavarovalčeve oziroma dolžnikove zavarovalne pogodbe, pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti. Kljub temu, da gre "tehnično" za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev učinkuje. Bistveno za uporabo te določbe je res zgolj, da gre za terjatev, ki meri na povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti, in je povezana z istim historičnim dogodkom, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancu. Namen zakonodajalca namreč nasprotno s pritožbenemu mnenju ni bil zgolj varovanje neposrednih oškodovancev. Zagotovo je bil to eden izmed namenov, ne pa edini.

Poleg tega bi bila drugačna razlaga v nasprotju s pravno dobroto odpusta obveznosti, ki je namenjena le poštenim in vestnim dolžnikom (399. člen ZFPPIPP). Zaključek sodišča prve stopnje, da za izterjevano terjatev tako odpust obveznosti ne učinkuje, je posledično v celoti pravilen, kar je potrjeno tudi že v ustaljeni sodni praksi (prim. VSL sklep I Ip 946/2024, VSL sklep I Ip 1092/2024, VSC Sklep I Ip 17/2024, VSM Sodba I Cpg 176/2019).

6.Izvršilno sodišče ni vezano na razloge v odločbi Cst 318/2021, kjer je šlo pravzaprav le za presojo pravega interesa za začetek postopka odpusta obveznosti, ni pa bilo v izreku odločeno, da bo morebitni odpust obveznosti na sporno terjatev učinkoval. V sklepu o odpustu obveznosti St 000/2021 z dne 27. 11. 2023, kjer je v II. točki navedeno, da odpust učinkuje na vse terjatve upnikov, ki so nastale do 2. 9. 2021, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, izterjevanja terjatev (v izreku) prav tako ni izrecno omenjena, ravno tako ne v njegovi obrazložitvi. Ker se pravnomočnost nanaša le na odločitve v izrekih sodnih odločb, je izvršilnemu sodišču po presoji višjega sodišča še vedno prepuščena presoja, ali za izterjevano terjatev učinkuje odpust obveznosti ali ne. Zato vztraja pri dosedanji sodni praksi in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje (da odpust obveznosti na izterjevano obveznost ne učinkuje), ki je dolžnikov ugovor zato pravilno zavrnilo.

7.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Sicer pa je upnica kot zavarovančeva oziroma dolžnikova odgovorna zavarovalnica namesto dolžnika kot zavarovanca plačala odškodnino. Z izplačilom celotne odškodnine je tako upnica kot zavarovalnica v skladu z 963. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), vstopila v pravice svojega zavarovanca oziroma dolžnika in zato lahko v njunem medsebojnem regresnem razmerju na podlagi prvega odstavka 188. člena OZ zahteva od dolžnika povrnitev tistega, kar je zanj plačala. Gre za tipičen primer subrogacije na podlagi specialnejše določbe o subrogaciji pri zavarovalni pogodbi iz 963. člena OZ, ki določa, da z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Da je upnica škodo izplačala, med strankama niti ni sporno. Regresni zahtevek zavarovalnice je proti dolžniku do višine izplačane zavarovalnine tako prešel na zavarovalnico oziroma upnico.