Jedro

Eden od namenov ZZUSUDJZ je bil zagotovitev delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZZUSUDJZ). Če je bilo nujno za učinkovito izvajanje oblasti, ki je omogočila, da se je dosegel ta cilj, se roki niso prekinili. Finančna uprava tega tožeči stranki (oziroma krogu določenih oseb, ki jim je tožeča stranka pripadala) ni sporočila (peti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ). To tudi ni bilo vidno iz same vsebine, narave oziroma vrste upravne zadeve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Finančne uprave Republike Slovenije številka DT 4224-2347/2020-2 (10-130-07) z dne 1. 7. 2020 se odpravi in se ji zadeva vrne v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 469,70 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Finančna uprava) je pravni prednici tožeče stranke odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020 v višini 92,39 EUR. Nanašalo se je na stanovanjski objekt in parkirišča v Gornji Radgoni.

2. Zoper to odločbo se je tožeča stranka pritožila. Finančna uprava je njeno pritožbo1 zavrgla kot prepozno. Temu sklepu je tožeča stranka nasprotovala, Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: Ministrstvo) pa je pritožbo zavrnilo in sedaj izpodbijani sklep potrdilo.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožeča stranka se z opisanimi odločitvami ni strinjala. V tožbi je vztrajala, da roki v upravnih zadevah niso tekli. Odmera davka ni bila nujna zadeva po tretjem odstavku 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 ((COVID-19); v nadaljevanju: ZZUSUDJZ2). Na spletu objavljeno sporočilo o tem, da roki v davčnih postopkih niso prekinjeni, ne ustreza dolžnosti, ki jo je Finančni upravi nalagal peti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ. Pravni pouki so se razlikovali; v odločitvi o pritožbi je bilo zapisano, da je rok prekinjen. Obrazložitev Ministrstva je kontradiktorna, njegova razlaga ZZUSUDJZ pa zmotna.

4. V odgovoru na tožbo je tožena stranka opozorila, da se roki niso prekinili v upravnih zadevah, ki so bile nujne za učinkovito izvajanje oblasti. Delovanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti je odvisno od davčnih prihodkov, zato je bila to nujna zadeva. Ministrstvo je ustrezno razložilo razliko med prvostopenjsko odločbo, ki ima nesuspenzivni učinek in odločbo druge stopnje. Način, kako naj bi se obvestilo stranke, pa ZZUSUDJZ ni predpisal. **Dokazni postopek**

5. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-13). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

6. Tožeča stranka je med drugim tožbi priložila posnetek spletne strani "Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa" z dne 20. 3. 2020 (priloga A4).

7. Sodišče jo je v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP4 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) opomnilo na zgoraj citirani tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1. Omenjenega dokaza ni vzelo v obzir. Izostala je razlaga, zakaj ga tožeča stranka ni izročila oziroma predlagala že v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).5

8. Ostale listine, ki sta jih stranki izročili, je sodišče je prebralo (priloge A1 do A9; B1 in B2); pregledalo je tudi upravni spis številka 4224-2347/2020. Drugih dokaznih predlogov stranki nista imeli.

**Materialno pravo**

9. Roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov ne tečejo (prvi odstavek 6. člena ZZUSUDJZ).

10. Tek rokov se ne prekine v posamičnih upravnih zadevah, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena tega zakona (nujne zadeve; tretji odstavek 6. člena ZZUSUDJZ). Organi o tem, da se rok, ki je bil določen v odločbi, sklepu ali drugem dokumentu, izdanem pred uveljavitvijo ZZUSUDJZ, ne prekine, nemudoma obvestijo stranke (peti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ).

**K I. točki izreka**

11. Tožba je utemeljena.

12. Finančna uprava je tožeči stranki za leto 2020 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišč. Pritožbo tožeče stranke zoper to odločbo je kot prepozno zavrgla. S tem sklepom tožeča stranka ni soglašala in ga je izpodbijala. Pri tem ni bila uspešna. Zavrženju pritožbe je zato oporekala s pričujočo tožbo v upravnem sporu.

13. Republika Slovenija je 12. 3. 2020 razglasila epidemijo.6 Dva dni pozneje, 14. 3. 2020, je bila odločba o odmeri nadomestila vročena tožeči stranki.

14. Število okuženih je hitro naraščalo. V tem položaju je bil na seji Državnega zbora Republike Slovenije sprejet ZZUSUDJZ, ki je bil razglašen 28. 3. 2020 in začel veljati dan kasneje, 29. 3. 2020 (15. člen ZZUSUDJZ). Rok za vložitev pritožbe naj bi se iztekel dan po tem, ko je začel veljati ZZUSUDJZ.

15. Med ostalim je bil eden od ciljev tega zakona zadržanje teka procesnih in podaljšanje prekluzivnih materialnih rokov. Zaradi državnih ukrepov (omejitev javnega prevoza, zaprtje storitvenega sektorja in podobno) posamezniki niso imeli možnosti učinkovito uveljavljati in izvrševati svojih pravic. Njihov namen je bila preprečitev širjenja virusne okužbe, varovanje zdravja in življenja ljudi ter zagotovitev delovanja posameznih državnih organov, organov lokalne samoupravnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.7 Šlo je (tudi) za posege na področje upravnega prava. Slednje pa ni nudilo splošne podlage za prekinitev in zadržanje teka rokov v izrednih razmerah.8

16. Tek rokov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah (v nadaljevanju: upravnih zadevah), v katerih se Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP9) uporablja smiselno, je urejal 6. člen ZZUSUDJZ. Tako roki za procesna dejanja strank v času trajanja ukrepov niso tekli (prvi odstavek 6. člena ZZUSUDJZ).10

17. Izjema so bile nujne zadeve (tretji odstavek 6. člena ZZUSUDJZ). Mednje so sodile upravne zadeve, nujne za učinkovito izvajanje oblasti za dosego preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. 18. Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Ta opredelitev je zakonska11 in vključuje posamičnost (določenost oziroma najmanj določljivost kroga oseb).12

19. Teza tožene stranke, da so nujne zadeve po ZZUSUDJZ kar vse odmere davkov, ker je delovanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti odvisno od teh prihodkov, ni pravilna. Seveda na konceptualni ravni velja, da so davki potrebni za delovanje države in lokalnih skupnosti. Toda zakonsko besedilo je splošne narave; med nujne pa uvršča upravne zadeve, ki zagotavljajo delovanje posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Ugotovitev, da gre ravno za tak primer, je bila prepuščena pristojnemu organu v upravni zadevi.13

20. Po drugi strani pa to pomeni, da stranke iz samega zakonskega besedila niso mogle razbrati, ali so njihove zadeve nujne in zato roki tečejo. Povedano drugače, domneva strank, da roki v njihovih upravnih zadevah ne tečejo, razen, če so bile seznanjene z nasprotnim, je bila na mestu.14 Organi so jih morali na to opozoriti bodisi v odločbi oziroma sklepu, ki je določil rok (četrti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ), bodisi s takojšnjim obvestilom, če je bil rok že v teku (dan v odločbi ali sklepu, izdanem pred uveljavitvijo ZZUSUDJZ; peti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ).15

21. Ravno zadnje je umanjkalo. Kot že večkrat poudarjeno, je bil eden od namenov ZZUSUDJZ zagotovitev delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZZUSUDJZ). Če je bilo nujno za učinkovito izvajanje oblasti, ki je omogočila, da se je dosegel ta cilj, se roki niso prekinili. Finančna uprava tega tožeči stranki (oziroma krogu določenih oseb, ki jim je tožeča stranka pripadala) ni sporočila (peti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ). To tudi ni bilo vidno iz same vsebine, narave oziroma vrste upravne zadeve.

22. Na tem mestu sodišče pripominja, da objava na spletni strani Finančne uprave dne 20. 3. 2020, torej pred razglasitvijo in veljavnostjo ZZUSUDJZ, nima narave zgoraj opisanega obvestila (peti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ). Do tega sklepa vodi že golo časovno sosledje, saj je bilo to naznanilo dano pred uveljavitvijo zakona. Njegova vsebina16 pa kaže, da je šlo za odziv na epidemijo v Republiki Sloveniji. Dalje, stranke v nujnih upravnih zadevah bi morale obvestilo o tem, da zanje roki tečejo, prejeti nemudoma in po 87. členu ZUP, torej osebno (prvi odstavek 8. člena ZZUSUDJZ). Nenazadnje bi tudi takojšnje sporočilo Finančne uprave, poslano na dan uveljavitve ZZUSUDJZ,17 okrnilo pravico tožeče stranke do pravnega sredstva.18 Pritožbeni rok bi se namreč iztekel dan pozneje. V danih okoliščinah tožeča stranka ne bi bila seznanjena pravočasno.

23. Končno sta bila sklep in odmerna odločba v upravnem sporu II U 33/2021 izdana v času veljavnosti ZZUSUDJZ. Finančna uprava je ta postopek štela za nujen in o tem obvestila stranko. To je storila v odmerni odločbi, v njenem pravnem pouku pa je jasno zapisala, da je treba pritožbo vložiti v petnajstih dnevih (četrti odstavek 6. člena ZZSUDUJZ). Tako ne gre za primerljive dejansko in pravno situacijo; sklicevanje tožene stranke na sodbo II U 3/2021 z dne 6. 10. 2023 zato ni umestno.

24. Izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Sodišče je tožbi ugodilo, sklep odpravilo in zadevo vrnilo Finančni upravi v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V oziru na to, da tožeča stranka ni bila obveščena, da je njena upravna zadeva nujna (peti odstavek 6. člena ZZUSUDJZ), zamuda pritožbenega roka ne more biti v njeno škodo.19 Finančna uprava naj zato oceni, ali so podane ostale procesne predpostavke za obravnavo pritožbe in slednjo odstopi Ministrstvu v vsebinsko presojo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

25. Tožeči stranki je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik20). Le-ta znaša 385,00 EUR, povečan za 22% davek na dodano vrednost, skupaj torej 469,70 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika).

26. V skladu z načelnim pravnim mnenjem, ki ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo na občni seji 13. 12. 2006 je sodišče še sklenilo, da zakonske zamudne obresti od stroškov začnejo teči po poteku roka za njihovo prostovoljno izpolnitev (to je po preteku petnajstih dni od prejema te sodbe). Tožena stranka bo prišla v zamudo s plačilom šele, če jih v danem roku ne bo povrnila.

1 Tožeča stranka je odločbo izpodbijala v delu, s katerim ji je bilo naloženo plačilo 87,39 EUR. 2 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 36/2020 z dne 28. 3. 2020. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 5 Primerjaj sodbe in sklepe Vrhovnega sodišča I Up 224/2019 z dne 8. 7. 2020, 10. točka, X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 6 Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije številka 19/2020 z dne 12.3.2020. 7 Predlog ZZUSUDJZ, nujni postopek, EVA 2020-2030-0015, stran 4. 8 Predlog ZZUSUDJZ, nujni postopek, EVA 2020-2030-0015, stran 3. 9 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 10 Predlog ZZUSUDJZ, nujni postopek, EVA 2020-2030-0015, stran 15. 11 Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, IUS Software, GV Založba, 2017, stran 46. 12 Janez Čebulj: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 68. 13 Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 750. 14 Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 748. 15 Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 752. 16 Povzeta je v izpodbijanem sklepu (četrti odstavek na 2. strani) in odločbi Ministrstva (tretji odstavek na 3. strani). 17 To je 29. 3. 2020, kar je bila nedelja. 18 To je ustavna pravica (25. člen Ustave Republike Slovenije). Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča III Ips 19/2022 z dne 10. 10. 2023, 32. točka. 19 Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 753. 20 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.