Jedro

Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi na ustreznem delu, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga le odškodninske zahtevke. Ker tožnik veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal in je torej ta veljala, ni bilo podlage za ugotovitev veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na denarni zahtevek tožnika zavrže, v ostalem delu pa se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 19.4.2004, ugotovilo, da tožniku pogodba o zaposlitvi z dne 7.3.1994, s kasnejšimi aneksi, ni prenehala in da mu je tožena stranka za čas od maja 2004 do septembra 2004 dolžna plačati razliko v plači skupaj z davki in prispevki. Po presoji sodišča tožena stranka ni dokazala resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Novo delovno mesto analitik poslovanja je po vsebini in zahtevnosti identično delovnemu mestu samostojni analitik poslovanja. Očitno je šlo zgolj za razliko (znižanje) v ovrednotenju delovnega mesta. Zato ne gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela samostojni analitik poslovanja, za katerega je imel tožnik do tedaj sklenjeno pogodbo. Tožnik je sicer podpisal pogodbo o zaposlitvi na drugih delih - analitik poslovanja, ki mu je bila ponujena na podlagi tretjega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 - ZDR). Zaradi razveljavitve odpovedi je tožniku dosodilo tudi razliko v plači za čas do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je le ugotovilo neutemeljenost odpovednega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 19.4.2004, naložilo toženi stranki plačilo odškodnine v višini razlike v plači, višji in drugačen tožbeni zahtevek (za razveljavitev odpovedi pogodbe, ugotovitev, da mu pogodba o zaposlitvi ni prenehala in plačilo plač) pa je zavrnilo. Strinjalo se je z odločitvijo prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni dokazala resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec sicer lahko avtonomno odloča o ukinitvi delovnih mest in delavcem na takih delovnih mestih iz tega razloga odpove pogodbo o zaposlitvi. Vendar ne brez vsakršnih omejitev, zgolj navidezno, saj bi to pomenilo zlorabo te pravice. Razlog ukinitve delovnega mesta tudi ne more biti le v tem, da se delavcu na ta način bistveno zmanjša plača za enako delo. Drugače pa je presodilo, da ima delavec na podlagi 90. člena ZDR pravico izpodbijati le utemeljenost odpovednega razloga in ne tudi odpovedi v celoti. Posledica ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je reintegracija delavca v delovno razmerje. Taka odločitev pa ni utemeljena v primeru, ko delavec podpiše pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, saj je tako še vedno v delovnem razmerju. Opravlja le delo na delovnem mestu v skladu z novo podpisano pogodbo o zaposlitvi. Ker sta stranki soglasno sklenili novo pogodbo, prejšnja pogodba preneha. Delodajalec je delavcu dolžan izplačevati plače le v skladu z novo podpisano pogodbo o zaposlitvi. Ker pa je sodišče ugotovilo neutemeljenost odpovednega razloga, je to lahko razlog za odškodninsko obveznost delodajalca za povračilo premoženjske škode v višini razlike plače med prejšnjim in novim delovnim mestom.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je revizijo vložil tožnik "iz vseh razlogov po 370. členu ZPP" in predlaga potrditev prvostopne sodbe. Navaja, da je sodišče druge stopnje materialno pravo zmotno uporabilo, saj namen določbe tretjega odstavka 90. člena ZDR ni zgolj v tem, da sodišče ugotovi neutemeljenost odpovednega razloga, temveč ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Po določbi 181. člena ZPP sodišče z ugotovitveno tožbo ugotovi le obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali pristnost kakšne listine. Ne more pa ugotavljati obstoja dejstev, v konkretnem primeru utemeljenosti ali neutemeljenosti zgolj odpovednega razloga. Razlogovanje sodišča je tudi v nasprotju z načeli odškodninskega prava, po katerih je v primeru ugotovitve nezakonitosti temeljna pravica oškodovanca, da se vzpostavi prejšnje stanje. Pravno nevzdržno bi tudi bilo, da tega ne bi mogel zahtevati delavec, ki je podpisal novo pogodbo z istim delodajalcem, lahko pa to zahteva delavec, ki odkloni sicer ustrezno zaposlitev. Podpis nove pogodbe o zaposlitvi ne more predstavljati odpovedi reintegraciji. Potrebno je upoštevati tudi določbe OZ o prepovedi povzročanja škode in neenakopravnost delavca, ki sprejme ponujeno ustrezno zaposlitev v primerjavi z delavcem, ki jo odkloni, sklene pa pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Slednjemu sodišče ne bi zavrnilo zahtevka za reintegracijo. V primeru izvršitve sodbe bo delodajalec na izplačane zneske odškodnine, ker izvirajo iz naslov plače, moral plačati tudi vse prispevke, čeprav je sodišče ta del zahtevka zavrnilo.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija deloma ni dovoljena, deloma pa ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnik uveljavlja sicer vse revizijske razloge, toda iz obrazložitve revizije izhaja, da dejansko uveljavlja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, drugih razlogov pa niti smiselno ne. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le v tem obsegu.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Novo pogodbo o zaposlitvi je tožnik podpisal. Tožnik je s tožbo izpodbijal utemeljenost odpovednega razloga (točka III. tožbe), tožbene zahtevke pa je postavil tako, da je zahteval razveljavitev redne odpovedi, ugotovitev, da mu (odpovedana) pogodba ni prenehala in, da mu je tožena stranka dolžna plačati "razliko plače, ki bi jo prejemal, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila odpovedana". Denarni zahtevek je najprej postavil (brez opredelitve v zneskih) za čas od 20.4.2004 do ponovnega nastopa dela na delovnem mestu po odpovedani pogodbi. Ker pa mu je bila med postopkom izredno odpovedana tudi nova pogodba o zaposlitvi, je svoj denarni zahtevek spremenil tako, da je zahteval "prikrajšanja pri plači" do 6.9.2004, v točno določenih neto zneskih po posameznih mesecih in zahtevkom po obračunu tudi vseh predpisanih davkov in prispevkov na te zneske.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je tožbenim zahtevkom v celoti ugodilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo. Potrdilo je prvostopno sodbo v delu, ki se nanaša na odločitev, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker pa je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, je s sklicevanjem na 90. člen ZDR spremenilo odločitev tako, da je tožbenim zahtevkom ugodilo le v tistem obsegu, ki ga navedena določba ZDR daje delavcu, v ostalem pa jih je zavrnilo: ugotovilo je neutemeljenost odpovednega razloga (1. točka izreka izpodbijane sodbe) in toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v višini neto zneskov razlik v plači za zahtevano obdobje (prvi odstavek 2. točke izreka izpodbijane sodbe), zavrnilo pa je zahtevke za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za ugotovitev, da pogodba na podlagi te odpovedi ni prenehala ter za plačilo davkov in prispevkov od razlik v plači (drugi odstavek 2. točke izreka izpodbijane sodbe).

Glede na to, da je revizijo vložil tožnik in glede na vezanost revizijskega sodišča na dejansko stanje, ugotovljeno pred nižjima sodiščema, je predmet revizije lahko le izpodbijana sodba v zavrnilnem delu. Vendar je odločitev o tem neločljivo povezana tudi z odločitvijo o tem, kakšno sodno varstvo ima delavec v primeru, kadar ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejme ponudbo za ustrezno zaposlitev.

Vrhovno sodišče je glede obsega sodnega varstva po 90. členu ZDR že sprejelo naslednje stališče (sodba opr. št. VIII Ips 232/2006 z dne 21.11.2006): "Na podlagi določb 3. odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) delavec, ki v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejme ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, obdrži pravico izpodbijati pred sodiščem utemeljenost odpovednega razloga. Navedena določba sicer ne pomeni, da zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva v smislu določb 3. odstavka 204. člena ZDR, je pa to sodno varstvo bistveno zoženo zgolj na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga. Glede na takšno zakonsko omejitev delavec drugih razlogov, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, vključno z roki za podajo odpovedi, v tem sporu ne more uveljavljati. Takšno oženje sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi je razumljivo glede na to, da delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko ohranja zaposlitev pri delodajalcu (na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu)." ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa, da delavec lahko zahteva "ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi". V tretjem odstavku 90. člena pa ZDR določa, da v primeru, ko delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev, "obdrži pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga".

Na prvi pogled sta določbi (gramatikalno) različni in kažeta tudi na različen obseg sodnega varstva. Na to bi posredno kazale tudi določbe o tem, v katerih primerih pride v poštev uporaba 90. člena ZDR. Po določbi tretjega odstavka 88. člena ZDR, mora delodajalec preveriti, ali je možno delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji (in mu ponuditi sklenitev nove pogodbe) v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Gre torej za primere, ko delo delavca pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno, oziroma v primerih, ko delavec pogodbenih obveznosti (iz nekrivdnih razlogov) ne izpolnjuje ali ne more izpolnjevati.

Vendar pa delodajalec tudi v teh primerih lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če so razlogi za odpoved resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja (drugi odstavek 88. člena v zvezi s prvim odstavkom 90. člena ZDR). Obstoj teh pogojev - torej tudi utemeljenega razloga - je predpogoj za zakonitost odpovedi. Tudi v sporu na podlagi tožbe po 204. členu ZDR bo sodišče presojalo utemeljenost odpovednega razloga. In obratno: ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga v sporu po tožbi na podlagi 90. člena ZDR smiselno pomeni, da je odpoved nezakonita (tako na primer že v sodbi Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 316/2005 z dne 31.1.2006, kjer pa ta okoliščina ni bila bistvena za odločitev).

Če gre v obeh primerih za nezakonito odpoved, je vprašanje, ali so zahtevki delavca iz tega naslova lahko različni in mora delavec zato temu ustrezno postaviti tudi tožbene zahtevke. Gre predvsem za zahtevek, da (nezakonito odpovedana) pogodba ni prenehala, kar smiselno pomeni zahtevek na ugotovitev, da še vedno velja. Prav tu pa so pomembne razlike v položaju tistih delavcev, ki so še naprej zaposleni pri delodajalcu (pod spremenjenimi pogoji, vendar za nedoločen čas in na ustreznem delu), in tistimi, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo. Pri prvih ne bo šlo za reintegracijo, torej za ponovno zaposlitev pri delodajalcu, saj so pri njem še vedno zaposleni na podlagi veljavne nove pogodbe o zaposlitvi. Pri drugih pa bo šlo za pravi reintegracijski zahtevek, torej za ponovno zaposlitev pri delodajalcu pod pogoji nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi.