Jedro

Ker je odločba o začasni odredbi pravnomočna, jo je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana, oziroma če bi odpadel razlog, zaradi katerega so bili določeni stiki pod nadzorom centra za socialno delo, ter hkrati ne bi obstajal drug razlog, zaradi katerega stikov brez nadzora še vedno ne bi bilo mogoče izvajati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za spremembo že izdane začasne odredbe z dne 17. 5. 2021, in sicer, da bi stiki med nasprotno udeleženko in otroki potekali vsak petek po šoli od 15. ure do sobote do 18. ure, tako, da nasprotna udeleženka otroke prevzame na glavni avtobusni postaji v ... in po končanem stiku tja tudi dostavi, ter med prazniki in šolskimi počitnicami izmenjaje pri obeh starših.

2. Zoper navedeno odločitev se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka. Meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da stiki pod nadzorom večinoma potekajo vzorno ter da je nasprotna udeleženka komunikativna in zna prisluhniti otrokom. Sodišče prve stopnje verjame predlagatelju, da nasprotna udeleženka še vedno uživa alkohol, čeprav za to ni dokazov. Dokaz z mnenjem psihoterapevtke A. A. ne more biti relevanten dokaz, saj je predlagateljeva terapevtka in ni neodvisna oseba, ki bi lahko podala objektivno mnenje. A. A. nasprotna udeleženka niti ne pozna. Opažanja, ki jih je zaznala socialna delavka na stiku 30. 9. 2021, da je bila nasprotna udeleženka vidno utrujena, zasanjana in odsotna, so subjektivna. Logično je, da starš ne more biti zbran in aktiven ves čas stika s tremi otroki v neudobnem in omejenem prostoru. Sodišče si videoposnetka niti ni ogledalo, niti ga ni posredovalo nasprotni udeleženki na vpogled. Pogovor o protestih sicer ni primeren za otroke, ni pa za njih škodljiv. Sladkarije je nasprotna udeleženka prinesla, ker so otroci imeli rojstni dan. Tak priboljšek je občasno dovoljen, sicer pa bi si morali otroci redno umivati zobe in z uživanjem sladkarij v majhnih obrokih ne bi imeli problema. Center za socialno delo ni izvedeniški organ, na katerega bi sodišče lahko oprlo mnenje o tako pomembni odločitvi, da se stiki z začasno odredbo določijo pod nadzorom. Treba je opozoriti, da dejstva presoja le sodnik, zato se brez ustreznega mnenja izvedenca klinične psihologije ne more sklicevati na mnenje centra za socialno delo. Niti center za socialno delo niti sodišče nista ugotovila, da bi bili otroci s strani matere ogroženi in da bi jih bilo treba zavarovati pred fizičnim in psihičnim nasiljem ali nenadomestljivo škodo, a je kljub temu sodišče izdalo začasno odredbo in otroke dodelilo v začasno varstvo očetu. Predlagatelj je večkratni povratnik pri izvrševanju kaznivih dejanj zoper premoženje. Sodišče pri izdaji začasne odredbe tudi ni naredilo testa reverzibilnosti, kar pomeni, da bi moral predlagatelj začasne odredbe izkazati, da brez nje ne bi mogel doseči namena sodnega varstva, kljub pozitivni odločitvi o končni stvari. Predlagatelj je predlagal začasno odredbo zgolj zato, da bi nagajal nasprotni udeleženki in se ji maščeval. 3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev. Meni, da stiki niso potekali vzorno, kot to navaja nasprotna udeleženka, saj je bila na stiku nasprotna udeleženka pod vplivom alkohola, na otroke je kričala in ni bila pripravljena upoštevati strogih navodil zobozdravnika, kar vse izhaja iz spisovne dokumentacije. Opozarja, da je bila A. A. tudi terapevtka nasprotne udeleženke v terapevtski skupnosti in vodja terapevtske skupine za starše, v katero sta bila vključena oba udeleženca postopka, zato predlagatelj navedb nasprotne udeleženke, da A. A. ne pozna, ne razume; ali nasprotna udeleženka naklepno popolnoma predrugači resnico, ali pa sta njen spomin in razum že v resnici tako zelo okrnjena. V vsakem primeru pa je stanje pri nasprotni udeleženki skrajno alarmantno. Pogovor, ki ga je imela nasprotna udeleženka s hčerjo o protestih, ni samo neprimeren, ampak se je izkazal za škodljivega, saj je bila deklica po pogovoru popolnoma iz sebe in je jokala. Nasprotna udeleženka zelo nevarno minimalizira svoja ravnanja in zanje več kot očitno ni pripravljena sprejeti odgovornosti ter stremeti k izboljšanju, ampak krivdo vali na predlagatelja. Predlagatelj pojasnjuje, da je bila tudi nasprotna udeleženka obsojena zaradi storitve kaznivih dejanj v Sloveniji in Nemčiji ter je bila na prestajanju kazni na Igu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na predlog predlagatelja je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 17. 5. 2021 izdalo začasno odredbo, s katero je začasno zaupalo mladoletne otroke v varstvo in vzgojo očetu ter določilo stike med otroki in materjo tako, da potekajo vsak četrtek od 14. do 16. ure v prostorih in ob navzočnosti strokovne osebe Centra za socialno delo, Enota ..., medtem ko se v času letovanja predlagatelja z otroci stiki pod nadzorom ne izvajajo ter se odpadli stiki nadomestijo skladno z dogovorom z nasprotno udeleženko in Centrom za socialno delo, Enota ...

6. Ker je odločba o začasni odredbi pravnomočna, jo je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana, oziroma če bi odpadel razlog, zaradi katerega so bili določeni stiki pod nadzorom centra za socialno delo, ter hkrati ne bi obstajal drug razlog, zaradi katerega stikov brez nadzora še vedno ne bi bilo mogoče izvajati.

7. Kot spremenjeno okoliščino je nasprotna udeleženka zatrjevala, da od decembra 2020 abstinira ter da so bili stiki, ki potekajo pod nadzorom od 27. 5. 2021 dalje redni in uspešni, česar pa s stopnjo verjetnosti ni izkazala. Prvo sodišče odločitve ni sprejelo na podlagi mnenja terapevtke A. A., kot to zmotno meni pritožnica, temveč prvenstveno na podlagi mnenja Centra za socialno delo, Enota ..., ki je strokovni pomočnik sodišča (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče ima bistvene značilnosti izvedenskega dela1), iz katerega izhaja, da se pri nasprotni udeleženki okoliščine še niso spremenile v takšnem obsegu, da bi bilo otrokom v korist, da se stiki izvajajo brez nadzora. Kot je razvidno iz poročil CSD je strokovna delavka na stiku dne 29. 7. 2021 pri nasprotni udeleženki zaznala zaudarjanje po alkoholu, ključna opažanja na tem stiku so bila, da mati svojih čustvenih stisk ni zmogla nadzorovati, saj je pred otroki jokala in se pred njimi prepirala s predlagateljem, na stiku dne 30. 9. 2021 je strokovna delavka pri nasprotni udeleženki opazila vidno utrujenost, zasanjanost in tudi odsotnost, zaradi česar je bila potrebna intervencija strokovne delavke, tudi dne 7. 10. 2021 je bila na stiku potrebna intervencija strokovne delavke, saj nasprotna udeleženka ni bila zmožna slediti in se primerno odzivati na otroke, kar vse vodi k zaključku, da obstaja tveganje in verjetnost, da nasprotna udeleženka ne abstinira. Sodišče prve stopnje se je pri zavrnitvi predloga torej utemeljeno oprlo na mnenje CSD in spisovno dokumentacijo, ki je prvemu sodišču omogočila zgoraj navedeno odločitev. Sicer pa nasprotna udeleženka še v pritožbi zmanjšuje zobozdravstvene težave otrok ter svoja dejanja, ki imajo na otroke negativen vpliv.

8. Ostale pritožbene navedbe so pravno nepomembne, saj se ne nanašajo na zatrjevane spremenjene okoliščine, temveč na razloge, ki so sodišče vodili k izdaji že pravnomočne začasne odredbe o omejitvi stikov, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Glej VS RS sklep II Ips 96/2019 z dne 20. 6. 2019.