Jedro

Upnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da v primeru, ko je terjatev, ki je predmet pravdnega postopka, v stečajnem postopku priznana, v skladu z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. V takem primeru mora sodišče tožbo zavreči. V predmetnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se kot tožba šteje upnikov predlog za izvršbo, s katerim je upnik, med drugim, zahteval plačilo svoje terjatve (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče bo odločitev o pravnih posledicah v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je bila terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku v celoti priznana, lahko sprejelo v nadaljevanju tega postopa. Za pravilnost procesne odločitve o nadaljevanju postopka, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu, pa to dejstvo ni bistveno. V tej zvezi je pomembno le, ali so bili izpolnjeni pogoji za sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka. Ti pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP namreč prenehal razlog za prekinitev postopka, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, v skladu s katero se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodnik stečajnega upravitelja povabi, da prevzame postopek, pri čemer se v skladu s sodno prakso kot povabilo k prevzemu postopka šteje tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (prim. VSRS sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011; VSC sklep II Ip 153/2024 z dne 3. 7.2024).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek, prekinjen z dnem 17. 12. 2024, nadaljuje.

2.Zoper sklep se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje upnik. Navaja, da je v stečajnem postopku, ki se vodi nad dolžnikom, v skladu z 59. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pravočasno prijavil terjatev do dolžnika, katere plačilo in izterjavo je s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine uveljavljal v tem postopku. V končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je bil na portalu AJPES objavljen 23. 5. 2025, je bila upnikova terjatev v celoti priznana, in sicer pod zap. št. 80. V skladu s 301. členom ZFPPIPP se izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom prekine. Osmi odstavek tega člena pa določa, da "če je upnikova terjatev priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi". Ker je bila v terjatev, ki je predmet tega postopka, v stečajnem postopku v celoti priznana, nadaljevanje izvršilnega postopka ni smotrno, sklep o nadaljevanju postopka pa je zato neutemeljen. Ob tem upnik tudi izpostavlja, da ni predlagal nadaljevanja izvršilnega postopka, saj za to niti ni bilo potrebe. Ker je bila terjatev v celoti priznana, je namreč pravni interes za nadaljnje vodenje izvršilnega postopka odpadel. V zvezi s stališčem, da nadaljevanje izvršilnega postopka v obravnavani zadevi ni smiselno, se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 403/2010. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in izvršilni postopek ustavi. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Zoper sklep je dolžnik vložil ugovor, ki mu je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo in s sklepom z dne 12. 12. 2024 odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi, o zahtevku in stroških pa bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti. Po izdaji tega sklepa, 17. 12. 2024, se je nad dolžnikom začel postopek stečaja. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 23. 12. 2024 ugotovilo, da je izvršilni postopek prekinjen z dnem 17. 12. 2024. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o nadaljevanju prekinjenega postopka. Svojo odločitev je oprlo na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP, v skladu s katero razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev, in na določbo prvega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v skladu s katero se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori.

5.Izdani sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je procesni sklep in predstavlja podlago za opravo nadaljnjih procesnih dejanj sodišča (tako tudi VSRS v sklepu II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011). V času prekinitve postopka namreč sodišče ne sme opravljati nobenih procesnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP). Ne da bi predhodno sprejelo odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka pa tudi ne more sprejeti odločitev, ki jih narekujejo določbe 301. člena ZFPPIPP, na katere se v pritožbi sklicuje upnik.

6.Upnik v pritožbi v tej zvezi sicer pravilno navaja, da v primeru, ko je terjatev, ki je predmet pravdnega postopka, v stečajnem postopku priznana, v skladu z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. V takem primeru mora sodišče tožbo zavreči. V predmetnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se kot tožba šteje upnikov predlog za izvršbo, s katerim je upnik, med drugim, zahteval plačilo svoje terjatve (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče bo odločitev o pravnih posledicah v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je bila terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku v celoti priznana, lahko sprejelo v nadaljevanju tega postopa. Za pravilnost procesne odločitve o nadaljevanju postopka, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu, pa to dejstvo ni bistveno. V tej zvezi je pomembno le, ali so bili izpolnjeni pogoji za sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka. Ti pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP namreč prenehal razlog za prekinitev postopka, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, v skladu s katero se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodnik stečajnega upravitelja povabi, da prevzame postopek, pri čemer se v skladu s sodno prakso kot povabilo k prevzemu postopka šteje tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (prim. VSRS sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011; VSC sklep II Ip 153/2024 z dne 3. 7.2024).

7.Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na obstoj katerih mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Upnik, ki s pritožbo ni uspel, mora stroške svoje pritožbe kriti sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 301, 301/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 205, 208, 208/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.