Jedro

Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Bistvena vprašanja, s katerimi se mora sodišče ukvarjati v postopku za določitev nujne poti so torej: 1. kaj predstavlja redno rabo gospodujoče nepremičnine in 2. ali ima gospodujoča nepremičnina za takšno rabo potrebno zvezo z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

Redno rabo nepremičnine je treba ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in upoštevati konkretne okoliščine primera. Pojem "redne rabe nepremičnine" se nanaša na vsakodnevno, običajno uporabo nepremičnine v skladu z njenim namenom. Pri večstanovanjski stavbi to pomeni tudi uporabo skupnih prostorov za dostop do stanovanj, do kleti ali skupnih parkirišč.

Redna raba večstanovanjske stavbe tako vključuje tudi uporabo dostopnih poti do vhoda stavbe, saj je to običajen del uporabe skupnih prostorov, ki so namenjeni vsem etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe. Navedeno izhaja iz zakonske opredelitve, kaj so skupni deli stavbe v skladu z SPZ in SZ-1.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah II. in III. izreka razveljavi ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagatelja se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. ugotovilo, da A. A. nima več položaja udeleženca v tem postopku in se postopek glede njega ustavi. V točki II. izreka je predlog za določitev nujne poti peš hoje ter vožnje s kolesom in intervencijskega dostopa ter vožnje s komunalnimi vozili na zahodnem delu nepremičnine ID znak: ... 83/2 tako, da bo po njej mogoče dostopati do javnega cestnega omrežja na severnem delu nepremičnine, ki leži na nepremičnini ID znak: ... 881/14 do jugozahodnega dela nepremičnine ID znak: ... 83/2 tako, da bo mogoče dostop do nepremičnine ID znak: ... 83/17. V točki III. izreka pa je odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnima udeležencema povrniti njune potrebne stroške postopka v roku 15 dni od vročitve sklepa, ki bo izdan po pravnomočni odločitvi o glavni stvari, od poteka paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper točki II. in III. izreka sklepa (glede zavrnitve predloga in stroškov postopka) vlagata pritožbo predlagateljica in udeleženec postopka A. d.o.o. iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju z ZNP-1). Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz osme točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ko ni imenovalo izvedenca gradbene stroke, v izpodbijanem sklepu pa tudi ni pojasnilo, zakaj tega dokaznega predloga ni izvedlo. Sodišče ni sprejelo niti dokaznega sklepa, s katerim bi ta dokazni predlog zavrnilo. Med udeleženci so bila sporna dejanska vprašanja, ki so bila povezana s primernostjo obstoječe povezave gospodujoče nepremičnine z javno cesto preko garaže, z možnostjo oziroma sorazmernostjo stroškov vzpostavitve dostopa do nje preko parcele ... 83/5, kot tudi vprašanja povezana z gradbeno dokumentacijo (dovoljenji) predmetnih stavb oziroma zahtevami za vzpostavitev intervencijskih dostopov. Prav tako je sodišče prve stopnje kršilo 7. člen ZPP, ki velja tudi v postopku po ZNP-1. V danem primeru gre za postopek, ki se začne na predlog strank, zato ne velja preiskovalno načelo. Sodišče prve stopnje si je samo pridobilo zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino ... 83/5 in na njegovi podlagi ugotavljalo dejstva glede obstoja ter obsega služnosti, ustanovljene v breme te nepremičnine ter v korist parcele ... 83/17. Teh dejstev ni zatrjeval nihče od udeležencev tega postopka, ta kršitev pa je vplivala na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljilo prav na obstoju služnosti, vknjižene v breme parcele ... 83/5.

Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno uporabilo materialno pravo ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Gospodujočo nepremičnino v danem primeru predstavljata dva večstanovanjska bloka, ki sta namenjena zadovoljevanju stanovanjskih potreb, prav iz slednjega pa je treba izhajati pri določanju potreb gospodujoče nepremičnine - za njeno redno rabo so potrebni vsi dostopi, ki jih stanovalci stanovanjskih blokov običajno potrebujejo zaradi zadovoljevanja stanovanjskih potreb, zato običajna raba večstanovanjskih stavb lahko obsega še bistveno več, kot v zvezi z njihovo uporabo zahtevajo prisilni predpisi, na katere se sklicuje predlagatelj tekom postopka. Dovoljenja so zahtevala tudi izgradnjo zunanjih vhodov v oba bloka. Do teh vhodov je v naravi vzpostavljen (edini), peš dostop in dostop s kolesi preko služeče nepremičnine. Na slednji se nahaja tudi dostop za intervencijska vozila, preko katerega je mogoče tudi s komunalnimi vozili dostopati do komunalnih vodov, ki se nahajajo na parceli ... 83/14. Sodišče prve stopnje je zato napačno zaključilo, da obstoječi dostop do blokov preko podzemne garaže predstavlja zadostno oziroma primerno povezavo gospodujoče nepremičnine z javno cesto ter poudarja, da običajna raba stanovanjskih blokov zajema možnost vstopa stanovalcev in njihovih obiskovalcev skozi vhode iz zunanjosti objekta, ne pa zgolj skozi podzemno garažo, po klančini, namenjeni za uvoz avtomobilov. Zato sta pritožnika mnenja, da takšna obrazložitev, ko je sodišče prve stopnje zapisalo zgolj, da je v zvezi z obstoječim dostopom za intervencijska vozila nujno pot mogoče dopustiti le za redno izkoriščanje nepremičnine, ne pa za bodoče izredne potrebe oziroma dogodke, ne dosega standarda obrazloženosti sodne odločbe. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do bistvenih navedb pritožnika, ki izkazujejo, da je ustanovitev predlagane nujne poti potrebna, kljub dejstvu, da je do blokov mogoče dostopati preko podzemne garaže. Pri tem se pritožba sklicuje na številne ugovore, ki jih je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Neutemeljeno je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na odločbo VSK I Cp 483/2019, ki je bila izdana v okoliščinah tamkajšnjega konkretnega primera, ki pa niso enake v obravnavani zadevi. Tam je šlo zgolj za dvostanovanjsko stavbo, ne pa za večnadstropna stanovanjska objekta z več deset stanovanji ter podzemno garažo, kar znatno povečuje možnost, predvsem pa obsežnost intenzivnih izrednih dogodkov. Tudi je zmotno materialnopravno stališče, da nujne poti za potrebe interventne poti ni mogoče dopustiti, ker naj bi šlo za nekakšne izredne, bodoče in negotove dogodke, kar naj bi bilo sprejeto v pravni literaturi in sodni praksi. Takšno stališče bi onemogočilo dostop do blokov, na primer gasilskim vozilom, v posledici česa bi bilo znatno oteženo gašenje požara in onemogočen požarni izhod stanovalcem in njihovim obiskovalcem.

Pritožnika vztrajata tudi pri navedbi, da dostop do nepremičnine preko parcele ... 83/5 fizično ni mogoč z interventnimi vozili. Do tega se sodišče ni opredelilo in tudi ni imenovalo izvedenca gradbene stroke, ki bi to potrdil, zato je v zvezi s tem podana tudi bistvena kršitev določb postopka in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter 22. in 25. člena URS. V zvezi s tem pa, kot obrazloženo, je sodišče odločilo mimo trditev nasprotnega udeleženca. Tudi o možnosti in ceni izgradnje dostopa preko parcele ... 83/5 bi se moral opredeliti izvedenec, ki pa ni bil postavljen (88. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ).

Nadalje je zmotno materialnopravno stališče sodišča, da je treba pred izdajo sklepa o določitvi nujne poti že pridobiti soglasje za priključitev na javno cesto. Tudi v zadevi, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje VSK I Cp 1493/2019 ni šlo za to, da bi bila pridobitev soglasja pogoj za dovolitev nujne poti, temveč za specifične dejanske okoliščine tamkajšnje zadeve, ki ni podobna predmetni zadevi. Razen tega pa je predlagatelj tudi zatrjeval, da je bilo soglasje za priključitev na javno cesto že pridobljeno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano, ter je pravnomočno. S tem sta pritožnika pojasnila sodišču, da je soglasje za priklop že pridobljeno, in da ga zato ni treba ponovno pridobivati. Predlagala sta tudi imenovanje izvedenca gradbene stroke, vključno s predlogom, da vpogleda v upravni spis, česar pa sodišče neutemeljeno ni storilo.

Pritožnika se tudi ne strinjata z zaključkom sodišča prve stopnje, da predlagane nujne poti ni mogoče dopustiti, ker naj bi služeča nepremičnina predstavljala javno dobro. Iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, na podlagi česa je sodišče prve stopnje napravilo sklep, da gre na tej nepremičnini za javno dobro. Ugotovilo je sicer, da služeča nepremičnina spada med cestno infrastrukturo, tako po dejanski kot tudi namenski rabi in v pretežnem delu naj bi predstavljala cestni svet. Če se je sodišče za to odločilo na podlagi stanja v naravi, potem to ne more predstavljati razloga za zavrnitev predloga v celotnem delu, saj je ta dopusten v delu, kjer zadevna nepremičnina v naravi ne predstavlja cestnega sveta. Zato je obrazložitev sodišča prve stopnje v tem delu neskladna in je prav tako podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Povsem enako kot glede nepremičnine 83/2 velja tudi glede nepremičnine 83/5, po kateri naj bi stanovalci lahko dostopali do blokov na podlagi vknjižene služnosti. Tudi ta nepremičnina po dejanski in namenski rabi sodi med cestno infrastrukturo. Nepremičnina pa statusa javnega dobrega ne pridobi z izgradnjo ceste, temveč šele z njeno kategorizacijo (25. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah - v nadaljevanju ZCes-2). Zaradi tega je sodišče očitno v tem primeru glede statusa javnega dobrega v zemljiški knjigi pri parceli ... 83/2, kjer status javnega dobrega ni zaznamovan, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj bi moralo ugotavljati, ali je bil v zvezi z njo sprejet akt o kategorizaciji. Tudi ne drži, da na javni cesti ni mogoče pridobiti nobene izvedene pravice, še predvsem pa to ne drži za služnost (nujna pot je prisilna služnost), ki je potrebna za uvoz na zasebno nepremičnino iz javne ceste. Tako SPZ v tretjem odstavku 19. člena določa, da se lahko na javnem dobru pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.

Predlagatelja pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo v izpodbijanih točkah II. in III. izreka vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo prerekata navedbe iz pritožbe in se zavzemata za njeno zavrnitev. Zahtevata tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev razpravnega načela. Postopek za določitev nujne poti je predlagalni nepravdni postopek, saj prvi odstavek 175. člena ZNP-1 določa, da se le ta začne na predlog zemljiškoknjižnega lastnika ali v zemljiško knjigo vpisanega imetnika stavbne pravice ali užitka. To pomeni, da se v tem postopku smiselno uporabljajo določila ZPP, med drugim tudi razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP),

na kar opozarja pritožba. Vendar pa kršitev razpravnega načela ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pač pa gre za procesno kršitev, ki je v postopku upoštevna le, če se izkaže, da je vplivala na odločitev v zadevi (prvi odstavek 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 42. členom ZNP-1) in jo mora zato tožnik v skladu z 286.b členom ZPP

v zvezi z 42. členom ZNP-1 konkretizirano grajati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, takoj ko je to mogoče, da je nato lahko upoštevna tudi v pritožbenem postopku. V obravnavani zadevi pa predlagateljica po tem, ko je bila s pozivom sodišča z dne 5. 9. 2023 pozvana, da pojasni, zakaj stvarna služnost na nepremičnini ... 83/5 ne zadošča za dostop do nepremičnine ... 83/17, v svoji vlogi z dne 3. 10. 2023, ko je na poziv sodišča odgovorila, kršitve prekoračitve razpravnega načela ni uveljavljala, zato so pritožbene navedbe v tej smeri nedopustne pritožbene novote.

6.Pa tudi sicer ne drži, da nasprotna udeleženca v postopku pred sodiščem prve stopnje nista zatrjevala, da naj bi predlagateljica imela dostop do javne ceste preko nepremičnine ... 83/5. Nasprotno, nasprotna udeleženca sta v pripravljalni vlogi dne 23. 10. 2018, ki sta jo vložila sama, na 2. strani v prvem odstavku pojasnila med drugim tudi, "... da je možnost izvedbe 6 m širokega pasu - prehoda iz gospodujoče nepremičnine zemljišča številka ... 83/17 na javno cestno omrežje vsekakor podlaga za prenehanje zahtevka - služnosti. Če stečajni upravitelj v sedmih letih vodenja stečaja družbe B. d.o.o. ni dostopa na javno dobro udejanjil, je to problem, ki ga v sedmih letih stečaja ni rešil. Sosed in lastnik zemljišča sosednje parcele številka ... 83/5 A. A., niti B. B. (sosednja parcela ... 811/11 javno dobro), predlagateljice nujne poti B. d.o.o. pri tem ne bi ovirala, nasprotno, pomagala bi mu. Seveda pa se je stečajni upravitelj tega problema moral lotiti in zagotoviti nujno pot za bodoče kupce stanovanj v blokih najkasneje do 13. 2. 2012, ko je odstopil od dogovora mejašev (služnost je že bila dogovorjena med B. d.o.o. in mejašem A. A.)...". Trditve o tem, da že obstaja služnostna pot, po kateri bi si predlagateljica lahko uredila dostop do blokov s strani nasprotnih udeležencev so tako bile podane.

7.Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga predlagateljice za določitev nujne poti utemeljilo na naslednjih zaključkih:

-da nepremičnina parc. št. ... 83/17, za katero se zahteva nujna pot, predstavlja dve povezani večstanovanjski stavbi št. stavbe 00 na naslovu Koroška cesta 1 in 3, K., v katerih stanovalci vsakodnevno zadovoljujejo svoje stanovanjske potrebe,

-da je pri nepremičnini parc. št. ... 83/5 (A. A.) že vknjižena časovno neomejena stvarna služnost uporabe služečih nepremičnin v njihovem celotnem obsegu oziroma površini za potrebe funkcioniranja oziroma rabe večstanovanjske stavbe na naslovih Koroška cesta 1 in 3, K., v skladu z njenim namenom,

-da ima nepremičnina parc. št. ... 83/17 že neposredni dostop in neposredni stik z javnim cestnim telesom skozi podzemno garažo stavbe na naslovu Koroška cesta 1, K., ki leži na parc. št. ... 83/17, in sicer iz javne ceste (parc. št. ... 881/14), preko parcele številka ... 881/11, ki sta obe v lasti C.C. Po tej poti dostopajo tudi kolesarji in pešci prav tako ima možnost dostopa na podlagi neomejene stvarne služnosti preko nepremičnine parc. št. ... 83/5,

-da je nujno pot mogoče ustanoviti le za redno izkoriščanje nepremičnine, ne pa za bodoče izredne potrebe oziroma dogodke, med drugim tudi za dostop z intervencijskimi vozili,

-da večji oziroma pretežni del nepremičnine parc. št. ... 83/2 dejansko leži v cestnem svetu (v naravi večji del predstavlja asfaltirano cesto v območju avtobusnega postajališča in pločnik, manjši del pa predstavlja travnato površino), prav tako je po podatkih GURS-a namenska raba te nepremičnine opredeljena kot območje prometne infrastrukture v deležu 100 %.

-da bi bilo za priključek na javno cesto treba predložiti soglasje upravljavca javne ceste, na katero bi se naj navezala predlagana nujna pot in

-da parc. št. ... 83/2 predstavlja javno državno cestno infrastrukturo, ki v skladu z določbami ZCes-2 ne more biti predmet ustanovitve nujne poti v sodnem postopku, kljub dejstvu, da sta lastnika predmetne parcele nasprotna udeleženca.

8. Pri ustanovitvi nujne poti gre za prisilen poseg v lastninsko pravico, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu določeni pogoji, in sicer mora na eni strani obstajati ekonomski interes upravičenca (nemožnost uporabe nepremičnine zaradi pomanjkanja potne zveze ali če je uporaba povezana z nesorazmernimi stroški), na drugi strani pa zakon ščiti tudi interese lastnika služeče stvari. Z ustanovitvijo nujne poti namreč ne sme biti onemogočeno ali znatno ovirano izkoriščanje in uporaba njegovega zemljišča. Prav tako mora z ustanovitvijo nujne poti nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.

9. SPZ v 88. členu določa materialnopravne predpostavke za dovolitev nujne poti. Tako določa, da sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Bistvena vprašanja, s katerimi se mora sodišče ukvarjati v postopku za določitev nujne poti so torej: 1. kaj predstavlja redno rabo gospodujoče nepremičnine in 2. ali ima gospodujoča nepremičnina za takšno rabo potrebno zvezo z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Lastnikom tistih nepremičnin, ki sploh nimajo potne zveze z javno potjo, ali pa je ta zveza neprimerna, se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redno gospodarjenje in gospodarsko koriščenje njegove nepremičnine, lastniku tistih nepremičnin, preko katerih naj bi nujna pot potekala, pa ustanovljena nujna pot povzroča stalne ali pa le občasne motnje, omejevanja in škodo. Pri ustanavljanju nujnih poti je treba ta dva nasprotujoča si interesa uskladiti. Zato je treba razloge za dovolitev nujne poti presojati omejevalno.

10. Pritožba pravilno opozarja, da je treba redno rabo nepremičnine ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in upoštevati konkretne okoliščine primera. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pojem "redne rabe nepremičnine" nanaša na vsakodnevno, običajno uporabo nepremičnine v skladu z njenim namenom. Pri večstanovanjski stavbi to pomeni tudi uporabo skupnih prostorov za dostop do stanovanj, do kleti ali skupnih parkirišč. Gre torej za uporabo dvigal, hodnikov in tudi dostopnih poti do stavbe ter parkirišč. Redna raba večstanovanjske stavbe tako vključuje tudi uporabo dostopnih poti do vhoda stavbe, saj je to običajen del uporabe skupnih prostorov, ki so namenjeni vsem etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe. Navedeno izhaja iz zakonske opredelitve, kaj so skupni deli stavbe v skladu z SPZ in Stanovanjskim zakonom (v nadaljevanju SZ-1). Redna uporaba večstanovanjske stavbe pomeni, da imajo vsi uporabniki pravico do nemotenega dostopa do svojih stanovanj, kar vključuje tudi poti do vhoda v stavbo in do posameznih stanovanjskih vrat.

11. Tako 105. člen SPZ določa, da je etažna lastnina lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ), v drugem odstavku istega člena so opredeljeni posamezni deli zgradbe, v tretjem odstavku 105. člena SPZ pa, kaj so skupni deli, in sicer so to drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba, pri čemer lahko med skupne dele spadajo tudi druge nepremičnine. 117. člen SPZ nadalje določa, da etažni lastniki skupne dele uporabljajo skladno z njihovim namenom. Nadalje SZ-1 kot specialni predpis za večstanovanjske stavbe v tretjem odstavku 3. člena definira skupne dele večstanovanjske stavbe kot vse tiste dele, naprave in zemljišča, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov in niso določeni kot posamezni deli. Med skupne dele tako spadajo skupni prostori in zemljišče, gradbeni elementi in skupne inštalacije, naprave ter oprema. Prav tako SZ-1 v prvem odstavku 5. člena med skupne dele večstanovanjske stavbe šteje zemljišče na katerem stavba stoji, lahko pa je to tudi drugo zemljišče, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva.

12. V zvezi z redno rabo gospodujoče nepremičnine 83/17, na kateri stojita dve povezani večstanovanjski zgradbi, št. stavbe 00 na naslovih Koroška cesta 1 in 3 K., je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo le, da v teh stavbah stanovalci vsakodnevno zadovoljujejo svoje stanovanjske potrebe, in da takšna oblika rabe določa tudi kvaliteto povezave, ki je zanjo potrebna. Razlogov o tem, kakšna je redna raba konkretnih blokov, in kakšne so sedanje in bodoče potrebe stanovalcev v zvezi z uporabo dostopne poti do blokov, glede na številne navedbe predlagatelja, ki je stanovanjsko rabo oziroma redno rabo večstanovanjske zgradbe zatrjeval (da je s sprednje strani na podlagi uporabnega dovoljenja predviden dostop skozi glavni vhod in dostop s kolesi, pri čemer je iz sprednje strani za to in za interventni ter komunalni prevoz predvidena in že narejena dostopna pot po nepremičnini 686 83/17) in predlagal številna dokazila (gradbeno in uporabno dovoljenje za bloka, izvedenec gradbene stroke itd.), izpodbijani sklep ne vsebuje, čeprav gre glede na gornjo materialnopravno podlago za pravno relevantna dejstva.

13. Glede na gornjo materialno pravno podlago, iz katere je treba izhajati pri opredelitvi redne rabe blokov, in do česar se sodišče prve stopnje še ni opredelilo, so preuranjeni tudi zaključki sodišča prve stopnje, da ima nepremičnina ... 83/77 že potno zvezo z javno cesto na parcelah ... 881/14 in ... 881/11. Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti najprej ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

14. Ob tem so nepravilni tudi zaključki sodišča prve stopnje, da ima nepremičnina ... 83/2, po kateri bi naj stanovalci lahko dostopali do vhodov X. blokov, na podlagi vknjižene služnosti status javnega dobra, na katerem ni mogoče ustanoviti nujne poti. Kot pravilno opozarja pritožba, pridobi cesta status javne ceste, ko jo država ali občina v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasi za javno cesto določene kategorije, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (točka 25 prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-2)). Za javno dobro je torej razglašena le tista nepremičnina, ki je namenjena splošni rabi in ji je ustrezen pravni akt države ali lokalne skupnosti podelil status javnega dobrega. Status javnega dobra se pridobi (šele) z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade (za javno dobro državnega pomena) ali sklepa občinskega sveta (za javno dobro lokalnega pomena) izda pristojno ministrstvo oziroma občinska uprava (prvi odstavek 260. člena Zakona o urejanju prostora - v nadaljevanju ZUreP-3), ki pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra pristojnemu sodišču, slednje pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru (deveti odstavek 260. člena ZUreP-3). Pri tem je pri javnih cestah javni interes tako močan, da že zakon določa, da so javno dobro in so izven pravnega prometa ter na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, vendar pa se izjemoma lahko tudi pridobijo stvarne služnosti ali stavbna pravica (3. člen ZCes-2). Tako so javne ceste v lasti države ali lokalne skupnosti. Gospodujoča nepremičnina v konkretni zadevi parc. št. 83/2 pa je še vedno v zasebni lasti nasprotnih udeležencev, prav tako ni razglašena kot javno dobro, saj slednje ni vknjiženo v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini, zato ni ovire, da se tudi po tej nepremičnini lahko ustanovi nujna pot.

15. Prav tako v postopku določitve nujne poti ni relevantno, ali je podano soglasje k priključku na javno cesto. Postopek določitve nujne poti je civilni nepravdni postopek, v katerem sodišče odloča skladno z 88. členom SPZ in ugotavlja zgolj, ali gre za nepremičnino, ki nima potrebne zveze z javno cesto, in ki to zvezo nujno potrebuje za svojo redno rabo. Pravilno zato pritožba opozarja, da je morebitno soglasje upravljavca javne ceste, kolikor ni bilo že predloženo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, stvar upravnega postopka, in zato za obravnavano zadevo ni relevantno.

16. Pritožba pa tudi utemeljeno opozarja na kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo z njene strani predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, ob tem pa v sklepu ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo. Predlagateljica je navedla, da je izvedenca gradbene stroke predlagala zato, da bi se ugotovila primernost dostopa z javno cesto skozi garažo blokov, za ugotovitev sorazmernosti stroškov za izgradnjo nove poti čez nepremičnino 83/5 in v zvezi s vprašanji, povezanimi z gradbeno dokumentacijo (dovoljenji) predmetnih stavb, oziroma zahtevami za vzpostavitev intervencijskih dostopov.

17. Načelo kontradiktornosti, ki je predpisano kot eno temeljnih načel tako v 5. členu ZPP, izrecno pa tudi v prvem odstavku 5. člena ZNP-1, je izraz ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), njena kršitev pa predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. Le-ta na področju dokazovanja tudi v nepravdnem postopku, omogoča stranki, da predlaga dokaze, da se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, in da sodeluje pri izvajanju dokazov. Iz pravice do sodelovanja pri izvajanju dokazov pa na drugi strani izhaja obveznost sodišča, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede. Sodišče pa ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če med drugim razumno oceni, da nekatera dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna ali da je neko dejstvo že dokazano, če je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, prav tako pa tudi, če dokazni predlog ni substanciran, kar pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Če sodišče dokaznega predloga stranke ne izvede in ga zavrne, mora svojo odločitev na obravnavi ali v končni odločbi ustrezno obrazložiti.

18. Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo brez da bi razpisalo narok, na katerem bi odločilo o ugoditvi ali zavrnitvi dokaznega predloga predlagateljice s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, v obrazložitvi sklepa pa ni obrazložilo, zakaj dokaza z izvedencem ni izvedlo, je predlagateljici kršilo načelo kontradiktornosti postopka oziroma pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1.

19. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo materialnopravnih določb SZ-1 in SPZ, je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožba utemeljena in ji je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah II. in III. izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo le temu v ponovno odločanje.

20. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz zgoraj navedenega materialnopravnega izhodišča, kaj predstavlja redno rabo večstanovanjske stavbe in ali predstavlja redno rabo tudi dostopna pot do vhoda blokov, nato pa bo moralo ugotavljati, ali ima nepremičnina ... 83/17 za njeno redno rabo dostop do javne potne zveze. Če bo ugotovilo, da za redno rabo potrebuje dostop do javne ceste, bo moralo odločiti še o ostalih predpostavkah, ki jih predpisuje 88. člen SPZ, med drugim tudi ali bi bila vzpostavitev morebitne zveze z javno potjo po nepremičnini ... 83/5 povezana z nesorazmernimi stroški. V končni odločbi bo moralo svojo odločitev ustrezno obrazložiti, kolikor pa bo štelo, da so določeni dokazi nerelevantni za ugotovitev pravno relevantnih dejstev, bo moralo tudi to odločitev ustrezno obrazložiti.

21. Pritožbeno sodišče v zadevi ni moglo samo odločiti, saj mora kršitev odpraviti sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje namreč zadeve še ni obravnavalo z vidika SPZ in SZ-1, ki se nanašajo na redno rabo nepremičnine in v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče namreč ne sme v celoti in prvič odločati o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto, in ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje na prvi stopnji. Zaradi tega mora glede ustreznih ugotovitev sodišča prve stopnje v smislu zgoraj navedenih materialnopravnih določb strankam tudi biti zagotovljena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena URS, s tem pa tudi pravica do izjave, ki je vsebovana v 22. členu URS.

-------------------------------

Člen 22 URS določa, da je vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Sodišču ni treba slediti dokaznim predlogom strank tudi v primerih, (tako sodba VSRS 267/2018 z dne 5. 9. 2019).

Tako odločba USRS Up-77/01 z dne 4. 3. 2004.

Tako odločba USRS Up-964/16 z dne 9. 1. 2020.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 88, 105, 105/1, 105/2, 105/3, 117 Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 3, 3/3, 5, 5/1 Zakon o cestah (2022) - ZCes-2 - člen 2, 2/1, 3 Zakon o urejanju prostora (2021) - ZUreP-3 - člen 260, 260/1, 260/9 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 5, 5/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.