Jedro

Nerazdelnosti na upniški strani oziroma strani tožnikov v tej zadevi ni. To pa glede vprašanja dovoljenosti revizije terja upoštevanje ločene vrednosti tožbenega zahtevka za vsakega od tožnikov. Če pri deljivi obveznosti med več upnikov ni določeno kaj drugega, se po tretjem odstavku 412. člena ZOR terjatev deli na enake dele.

Obrazložitev

Revizija se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je v četrtem sojenju obema tožencema naložilo nerazdelno plačilo zneska 2,816.468 takratnih SIT (sedaj 11.752,91 EUR). Navedeni znesek je omejilo z vrednostjo dednega deleža, ki ga je po pokojnem F. D. prejela kot dedinja njuna mati M. D., in tudi z vrednostjo dednih deležev, ki ju je vsak od tožencev prejel po svoji materi. Prisojeni znesek, ki je dolg zapustnika F. D., morata toženca plačati dedičem upnika I. D. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo izpodbijani prisodilni del prvostopenjske sodbe.

3. Toženca v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavljata vse revizijske razloge in predlagata spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnikom, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizijsko sodišče je glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe v tej pravdni zadevi uporabilo Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v besedilu, ki je veljalo pred uveljavitvijo ZPP-D. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi z omejenimi razlogi in obsegom izpodbijanja v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti prvostopenjski sodbi. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela prvostopenjske sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se po drugem odstavku 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da enako velja tudi v primeru, če pri deljivi terjatvi na aktivni strani nastopa več tožnikov. Solidarnost dolžnikov in solidarnost upnikov se namreč ne domnevata, temveč morata biti kot taki opredeljeni v sodbenem izreku oziroma mora to izhajati neposredno iz samega zakona (primerjaj npr. II Ips 778/2005).

8. V tej pravdni zadevi je podana le solidarnost tožencev, kar izhaja tako iz sodbenega izreka, kot tudi iz tretjega odstavka 142. člena Zakona o dedovanju o solidarni odgovornosti več dedičev za zapustnikov dolg. Solidarnosti dedičev za zapustnikove terjatve zakon ne določa, v tožbenem zahtevku in tudi v sodbenem izreku ni opredeljena, iz podatkov spisa pa izhaja še, da so sedanji tožniki ob vstopu v pravdo namesto pokojnega tožnika I. D. predložili tudi pravnomočen sklep o dedovanju in razdelitvi zapuščine. Nerazdelnosti na upniški strani oziroma strani tožnikov torej ni. To pa glede vprašanja dovoljenosti revizije terja upoštevanje ločene vrednosti tožbenega zahtevka za vsakega od tožnikov. Če pri deljivi obveznosti med več upnikov ni določeno kaj drugega, se po tretjem odstavku 412. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika) terjatev deli na enake dele. V obravnavani zadevi je tudi potrditvah tožnikov in podatkih v spisu prišlo do dedovanja po enakih deležih. Zato vrednost tožbenega zahtevka vsakega od tožnikov znaša le 938.822,66 SIT (sedaj 3.917,64 EUR), kar pa ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

9. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo obeh tožencev.