Jedro

Ker je predmet revizije zgolj odločitev o zakonskih zamudnih obrestih kot postranski terjatvi, niso izpolnjeni pogoji za revizijo v smislu 2. odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbama z dne 6.2.1998 in 24.7.1998 zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo, tako da je odločbi odpravilo in tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem lažjem fizičnem delu ter ga napotilo, da se prijavi na Zavodu za zaposlovanje kot delovni invalid. Toženi stranki je naložilo, da odloči o pravici in višini nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno razporeditev in presodilo, da gredo tožniku poleg zapadlih zneskov nadomestil tudi zakonske zamudne obresti od 5.12.2005 dalje, torej od dne, od katerega jih je tožnik uveljavljal. Višji tožbeni zahtevek za plačilo obresti je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem delu, to je glede odločanja o pravici in višini nadomestila plače, o plačilu zapadlih zneskov nadomestil z zakonskimi zamudnimi obrestmi, prijavi na Zavod za zaposlovanje, ter glede zavrnitve plačila višjih zakonskih zamudnih obresti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje osebno vložil revizijo in v njej uveljavljal revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da se ne strinja z odločitvijo o zakonskih zamudnih obresti le od 5.12.2005 dalje, ker meni, da mu le-te pripadajo od dne začetka postopka pri toženi stranki, saj so bile zahtevane pravilno in pravočasno. V tožbi ni bilo mogoče zahtevati niti nadomestil niti obresti, ampak najprej samo razveljavitev odločb in pridobitev kategorije invalidnosti. Opozarja na pomen in namen zakonskih zamudnih obresti. Osebno vložitev revizije utemeljuje s tem, da je socialno šibka oseba, da nima denarja za odvetnike ter da se pravda sam, kljub temu pa ga sodišče v nasprotju z zakonom ni poučilo o pravilnosti vodenja postopka.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, UR. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

V skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V skladu 499. členom ZPP velja takšna ureditev zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v vseh postopkih, v katerih je bila tožba vložena po uveljavitvi navedenega zakona, torej po 14.7.1999. Tožnik je tožbo vložil 26.8.1998, se pravi v času pred uveljavitvijo navedenih določb o zastopanju. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4-37/1977 in nadaljnji), ki je veljal v času vložitve tožbe, posebnih določil glede zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni vseboval. V zvezi z tožnikovimi očitki, da ga sodišče ni opozarjalo na pravice, ki bi mu šle v postopku, revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila tožniku z odločbo z dne 1.3.2006 odobrena brezplačna pravna pomoč. Za nudenje brezplačne pravne pomoči mu je bil dodeljen odvetnik. Tožnik je z vlogo z dne 5.5.2006 sodišču sporočil, da preklicuje pooblastilo dodeljenemu odvetniku ter izrecno izjavil, da se v postopku želi zagovarjati sam. Zato se ne more sklicevati na svojo neukost in nedostopnost pravne pomoči. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) v 31. členu določa kdaj in pod katerimi pogoji je revizija v delovnih in socialnih sporih dovoljena. V premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih je revizija na podlagi določb 1. točke tega člena dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, torej ZPP.

V tej zadevi gre za socialni spor zaradi varstva pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik v reviziji izrecno navaja, da se ne strinja zgolj z odločitvijo sodišča, da se zavrne višji tožbeni zahtevek za plačilo obresti od zapadlih zneskov nadomestil plače. Ker je predmet revizije zgolj zavrnitev dela obrestnega zahtevka, vezanega na zahtevane zneske denarnih nadomestil, gre v tem delu za premoženjski socialni spor.

ZPP v 2. odstavku 367. člena določa, da je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Na podlagi 39. člena ZPP je za določitev vrednosti spornega predmeta odločilna vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se pri tem ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Tožnik zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od nadomestila plače ni uveljavljal kot glavno terjatev, temveč kot postransko terjatev. Ker je predmet revizije zgolj odločitev o zakonskih zamudnih obrestih kot postranski terjatvi, niso izpolnjeni pogoji za revizijo v smislu 2. odstavka 367. člena ZPP.

Revizija je v skladu z 2. odstavkom 374. člena ZPP nedovoljena, če je vložena zoper sodbo oziroma del sodbe, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.