Jedro

Ostane izjava enega od toženca o prevzemu krivde za dolg, ki so prepričale drugega toženca, da v roku ni odgovoril na tožbo, niso upravičeni vzrok za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožba zoper zamudno sodbo se zavrne in se potrdi zamudna sodba. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo predlogu tretje tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (1. tč. izreka sklepa) in tretji toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki pravdne stroške v znesku 9.150,00 SIT (2. tč. izreka sklepa). Z izpodbijano zamudno sodbo pa je ugodilo tožbenemu zahtevku, da so toženci dolžni plačati tožniku odškodnino v znesku 940.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska odškodnine do plačila in da so dolžni tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 66.232,00 SIT. Zoper sklep in zamudno sodbo se je v roku pritožil tretji toženec. V pritožbi zoper sklep navaja, da je res prejel tožbo v odgovor, na katero v danem roku ni odgovoril. Od odgovora ga je odvrnil drugi toženec, ki mu je zatrjeval, da je ustno uredil, da tretji toženec ni več stranka v postopku in da je pomotoma tožen. Drugemu tožencu je tretji toženec verjel, saj je drugi toženec vse vodil sam in tudi sam operiral z denarjem. V pritožbi zoper zamudno sodbo pa navaja, da je v poslu izven sodne poravnave sicer sodeloval, vendar je inkaso opravljal drugi toženec, ki je stranki tudi izstavil ustrezno potrdilo. Ni mu znano, kaj se je pozneje z inkasom dogajalo. Tretji toženec tudi ni bil prisoten v vseh primerih, ko je bil drugemu tožencu izročen denar. Zato tretji toženec ne more biti soodgovoren pri poravnavi odškodnine in sodnih stroškov. Tudi prvotožena stranka ni odgovorna, ker gre za osebno odgovornost drugega toženca. Da za dolg odgovarja drugi toženec sam, je to tretjemu tožencu potrdil tudi drugi toženec. Pritožbi zoper sklep in zamudno sodbo nista utemeljeni. K pritožbi zoper sklep: Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje stališču sodišču prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da razlog, ki ga navaja tretja tožena stranka kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni utemeljen razlog - vzrok, zaradi katerega je zamudila rok za odgovor na tožbo v smislu 1. odst. 116. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in pri tem dodatno poudarja, da je okoliščina, da naj bi tretjega toženca odvrnil od namere vložitve odgovora na tožbo drugi toženec, takšna, ki ne more vplivati navzven, nasproti tretjim oziroma ima vpliv le na medsebojno razmerje drugega in tretjega toženca. Pritožbeno sodišče je zato, ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tretje tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (3. tč. 365. čl. ZPP). K pritožbi zoper zamudno sodbo: Prav vsi izpodbojni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (izpodbojni razlog po 2. tč. 1. odst. 338. čl. ZPP). Iz tega razloga pa se zamudna sodba v skladu z 2. odst. 338. čl. ZPP ne more izpodbijati, na kar je bila tretja tožena stranka v pismenem odpravku tudi poučena. Pritožbeno sodišče zato razlogov, navedenih v pritožbi, ki se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ni upoštevalo in se o njih ne izjavlja. Izpodbijano zamudno sodbo je preizkusilo le glede kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi v smislu 2. odst. 350. čl. ZPP po uradni dolžnosti in pri tem takšnih kršitev, kakor tudi nepravilne uporabe materialnega prava, ni ugotovilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tretje tožene stranke zoper zamudno sodbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na čl. 165 v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP. Tožeča stranka, ki zahteva povrnitev pritožbenih stroškov, krije svoje pritožbene stroške sama. Njen odgovor na pritožbi (smiselno odgovarja na obe pritožbi) ni namreč ničesar doprinesel k odločitvama o pritožbah, kar pomeni, da stroški v zvezi z odgovorom niso bili potrebni za pritožbeni postopek.