Jedro

Cilj odložitve izvršitve je zagotovitev višje stopnje varnosti cestnega prometa skozi resocializacijo storilcev, storitev kateregakoli hujšega prekrška v času preizkusne dobe pa kaže na to, da taka resocializacija ni bila uspešna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo oziroma podrejeno sklep spremeni in ne prekliče odložitve izvršitve prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije z dne 15. 4. 2021, ki je tekla od 21. 4. 2021 in bi se iztekla 21. 12. 2022, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Policijske postaje Murska Sobota z dne 19. 11. 2021, ki je postal pravnomočen 30. 11. 2021, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenskih točk za prekršek storjen 19. 11. 2021 z motornim vozilom B kategorije. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kar smiselno velja tudi za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

5. Iz povzete določbe drugega odstavka 202. e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v postopku odločanja o preklicu odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ugotavlja le, kdaj je začela teči preizkusna doba in kdaj se je iztekla oziroma bi se iztekla ter ali je storilec v tem obdobju storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu, pri čemer lahko upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, in da v primeru izpolnjevanja teh pogojev nima možnosti tehtanja, ali naj prekliče odložitev izvršitve, temveč je to dolžno storiti. Ker sodišče pri tem upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, v okviru predmetnega postopka ne more presojati, ali je dejansko stanje prekrška bilo pravilno ugotovljeno in ali je tekom pravnomočno končanega postopka o prekršku prišlo do kršitev materialnih ali procesnih predpisov, saj je sodišče na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč vezano. Zato storilec v predmetnem postopku ne more doseči spremembe izpodbijanega sklepa na podlagi pritožbenih navedb, da je že ob zaustavitvi 19. 11. 2021 policistu povedal, da je nemogoče, da bi vozil prehitro, ker je ves čas gledal na armaturno ploščo in da se hitrost, ki jo je imel v trenutku, ko mu je bila izmerjena hitrost, nikakor ni skladala z ugotovitvijo, ki mu je bila predočena s strani policistov, ter da očitno njegova pripomba ni bila vpisana v zapisnik. Prav tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec izraža dvom o tem, ali je policist, ki je izvajal meritve hitrosti, opravil tečaj za uporabo merilnika hitrosti ter stališče, da s svojo vožnjo ni nikogar ogrožal in da zato ne gre za hujši prekršek, saj je prekoračil dovoljeno hitrost vožnje zgolj za 11 km/h. Vse te navedbe se namreč nanašajo na dejstva, ki niso pravno odločilna pri sprejemu izpodbijane odločitve.

6. V zvezi s pritožbeno izraženim mnenjem, da prekršek, ki ga je storil 19. 11. 2021, ni hujši prekršek, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da definicija hujšega prekrška izhaja iz zgoraj povzete določbe drugega odstavka 23. člena ZP-1 zaradi česar sodišče tega pojma ne more razlagati drugače in tehtati ali gre za hujši prekršek na podlagi okoliščin konkretnega primera. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je storilcu bila odložena izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja zaradi storjenega prekrška v zvezi z alkoholiziranostjo in da je tokrat storil čisto drug prekršek, pa je potrebno poudariti, da za preklic odložitve izvršitve izrečenega ukrepa ni potrebno, da bi storil storil istovrstni prekršek, temveč lahko gre za katerikoli prekršek, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije treh kazenskih točk ali izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila. Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije temelji na zaupanju in pričakovanju, da se bo storilec v času preizkusne dobe (pa tudi v bodoče) dosledno držal cestnoprometnih predpisov in vzdržal od izvrševanja katerihkoli, zlasti pa hujših prekrškov in ne zgolj prekrškov podobnih tistemu ali tistim zaradi katerega ali katerih mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Cilj odložitve izvršitve je namreč zagotovitev višje stopnje varnosti cestnega prometa skozi resocializacijo storilcev, storitev kateregakoli hujšega prekrška v času preizkusne dobe pa kaže na to, da taka resocializacija ni bila uspešna.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere je v skladu s 159. členom ZP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja