Jedro

BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugotov zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1652/2022 z dne 7. 12. 2022 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo delno ugodila prošnji prizadete stranke - prosilki A. A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki sestave in vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi v zadevi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. I 608/2022 od 8. 12. 2021 dalje, za izvajanje BPP pa je določila odvetnico B. B. (I. in III. točka izreka), v preostalem delu pa je njeno prošnjo zavrnila kot neutemeljeno (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, saj prejema socialno pomoč. Nadalje je tožena stranka presojala pogoje po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Pri tem je s pogledom v elektronski izvršilni vpisnik navedene zadeve ugotovila, da je navedeni sklep izdan zaradi izpraznitve stanovanja, zoper katerega želi prosilka vložiti ugovor. Nasprotuje namreč obstoju dolga, kar bi rada obrazložila v ugovoru. Organ ocenjuje, da bo za prosilko nedvomno koristno, da bo lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila ugovor zoper navedeni sklep in pri tem navajala ustrezne obrazložene ugovorne razloge in predložila ustrezne dokaze. Organ nadalje ugotavlja, da zadeva ni očitno nerazumna. Iz konkretnega spisa namreč ne izhaja, da bi prosilka bodisi izrabljala možnost BPP bodisi da bi obstajal kateri od naštetih razlogov za očitno nerazumnost, ravno nasprotno, izhaja, da naj bi upnik od dolžnice zahteval izpraznitev stanovanja. Ali so oz. bodo ugovorni razlogi tudi dejansko utemeljeni, pa bo moralo presoditi izvršilno sodišče oz. pravdno sodišče, če bo zadeva napotena na pravdo. Dalje je zadeva tudi pomembna za osebni in socialnoekonomski položaj prosilke, ki je prejemnica denarne socialne pomoči, grozi pa ji izselitev iz stanovanja, v katerem živi. Ugotovil je posledično, da je izpolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Glede na ugotovitev, da prosilka izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, ji je organ odobril BPP v obliki, kot izhaja iz izreka te odločbe.

3.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da odločitev ni pravilna, saj je možnost pridobitve BPP za prosilko na podlagi četrte alineje 8. člena ZBPP izključena, tožena stranka pa po mnenju tožnika iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, tudi nima verjetnih zgledov za uspeh. Prosilka je namreč vložila prošnjo za BPP kot dolžnica v izvršilnem postopku, ki je bil začet na podlagi izvršnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 17. členu določa izvršilne naslove, na podlagi katerih sodišče dovoli izvršbo, mednje šteje tudi izvršljiv notarski zapis (načelo legalitete). Okrajno sodišče v Celju je s sklepom o izvršbi I 608/2022 z dne 8. 11. 2022 dovolilo izvršbo zoper dolžnico na podlagi izvršljivega notarskega zapisa najemne pogodbe notarja C. C. opr. št. 310/2022-SV z dne 13. 4. 2022, in sicer zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Prosilka sicer navaja, da nasprotuje obstoju dolga, vendar takšen razlog ni upošteven ugovorni razlog v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo. Določba 55. člena ZIZ namreč določa, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, te pa v prvem odstavku tudi primeroma našteva, pri čemer mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ker bi prosilka kot dolžnica z ugovorom uspela le, če bi izkazala katerega izmed ugovornih razlogov, ki so navedeni v 55. členu ZIZ, čemur pa dolžnica ni zadostila, nima verjetnih izgledov za uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Notarski zapis ima lastnost izvršilnega naslova, šele njegova razveljavitev, odprava ali sprememba predstavlja upoštevni ugovorni razlog v izvršilnem postopku. Ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete ali vezanosti na izvršilni naslov pa izvršilno sodišče ne sme posegati v izvršilni naslov in presojati njegove pravilnosti, temveč je njegova naloga le, da ga izvrši tako, kot se ta glasi. Objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP po mnenju tožnika tako ni izpolnjen in prosilka ni upravičena do BPP. Poleg tega tožnik meni, da prosilka do dodeljene BPP ni upravičena na podlagi izrecne določbe 8. člena ZBPP, ki določa izjeme od splošnega pravila dodeljevanja BPP. Ta v četrti alineji tega člena namreč določa, da se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Prosilka, ki je dolžnica v izvršilnem postopku, ki se vodi po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 608/2022 z dne 8. 11. 2022, ni niti zatrjevala niti izkazala navedenih pogojev, ki jih ZIZ opredeljuje v 55. členu. S tem je možnost pridobitve BPP za prosilko v predmetni zadevi izključena. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa, da po odpravi vrne zadevo v ponovni postopek.

4.Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5.Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki - prosilki A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podala.

6.Tožba je utemeljena.

7.Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 24. člen ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev redne BPP. Med strankama ni sporno, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Nadalje med njima tudi ni sporno, da je zoper prosilko Okrajno sodišče v Celju s sklepom o izvršbi I 608/2022 z dne 8. 11. 2022 dovolilo izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa najemne pogodbe notarja C. C. opr. št. 310/2022-SV z dne 13. 4. 2022, in sicer zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.

8.Organ je ugotavljal obstoj okoliščin v zvezi s 24. členom ZBPP, pri tem pa je spregledal, da četrta alineja 8. člena ZBPP ureja položaj, ko se BPP po ZBPP ne dodeljuje. Po četrti alineji 8. člena ZBPP se BPP namreč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

9.Sodišče ugotavlja, da je prosilka dolžnica v izvršilnem postopku, ki je začet na podlagi izvršilnega naslova po ZIZ. Iz 17. člena ZIZ namreč izhaja, da je eden izmed izvršilnih naslovov, na podlagi katerih sodišče dovoli izvršbo, tudi izvršilni notarski zapis. Okrajno sodišče v Celju je s sklepom o izvršbi I 608/2022 z dne 8. 11. 2022 zoper prosilko dovolilo izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa najemne pogodbe notarja C. C. opr. št. 310/2022-SV z dne 13. 4. 2022, in sicer zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.

10.Dolžnici pa bi lahko kljub tej izjemi iz 4. alineje 8. člena ZBPP bila BPP dodeljena, če bi verjetno izkazala obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. Te določa 55. člen ZIZ.

11.Prosilka je v postopku navajala, da nasprotuje obstoju dolga, kar bi rada obrazložila v ugovoru, konkretneje svojih ugovornih razlogov ni obrazložila. Organ je k temu oz. k navedbi, ali uveljavlja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ (in k dokazovanju tega), ni pozival, ker ni presojal okoliščin iz 4. alineje 8. člena ZBPP, pač pa okoliščine iz 24. člena ZBPP. S tem je ostalo neraziskano, ali ima prosilka katerega od ugovornih razlogov, ki bi ji kljub določbi 4. alineje 8. člena ZBPP vseeno omogočal dodelitev BPP (ob hkratnem izpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP).

12.Glede na navedeno bi morala tožena stranka skladno s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozivati tožnico, da bi svojo nepopolno vlogo za BPP dopolnila s pravnorelevantnimi dejstvi (in dokazi), s katerimi bi prosilka verjetno izkazala obstoj katerega od razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ, kar bi zadoščalo, da bi tožena stranka opravila presojo, ali lahko tožnici (ob hkratnem izpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP) dodeli BPP, skladno s 4. alinejo 8. člena ZBPP, kar pa je v konkretni zadevi izostalo.

13.Navedeno pa predstavlja kršitev materialnega prava iz 1. točke prvega odstavka 237. člena člena ZUP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

14.V ponovnem postopku izdana odločba bo lahko izdana po predhodni dopolnitvi prošnje za BPP s strani prosilke za BPP. Šele po tej dopolnitvi bo lahko tožena stranka celovito opravila presojo, ali je prosilka v zadevi skladno s 4. alinejo 8. člena ZBPP verjetno izkazala katerega od ugovornih razlogov zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ, zaradi česar bi se ji sploh lahko dodelila BPP. Navedeno pomeni, da mora vsaj v omejenem obsegu organ opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve. Od prosilke, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek BPP ne more pridobiti te pomoči, namreč ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljila ugovorne razloge po 55. členu ZIZ; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine, ki bi lahko kazale na utemeljeno katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ.

15.Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede ne/dodelitve BPP po 8. členu ZBPP ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka istega člena, izpodbijano odločbo odpravilo in jo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek.

16.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1; o tem 7. točka obrazložitve), pač pa le, ali bi morala tožena stranka pri presoji ne/dodelitve BPP upoštevati tudi 4. alinejo 8. člena ZBPP. Navedeno pa predstavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

-------------------------------

Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 49/2020 odločilo, da je treba to določbo razlagati tako, da je mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti BPP tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-4, 24 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/1, 237/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.