Jedro

V konkretni tožbi gre za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Gre sicer za nedenarno terjatev, vendar zahtevek na ugotovitev, da sta posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve nična, vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno posojilno pogodbo tožeča stranka toženi stranki zavezala vrniti znesek 60.000,00 EUR. Glede na navedeno je v predmetni pravdi tožeča stranka z uvedbo osebnega stečaja pravdno sposobnost izgubila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila in postopek ustavilo (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.962,85 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo. 16. 10. 2015 je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu začet postopek osebnega stečaja nad tožečo stranko. Opozarja na 205. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem se pravdni postopek prekine z dnem, ko začne učinkovati stečajni postopek, to je z dnem objave oklica o začetku stečajnega postopka. V konkretnem primeru je bilo to 16. 10. 2015. Sodišče bi moralo postopek prekiniti ter pozvati stečajno upraviteljico, naj prevzame postopek. Sodišče je bilo na začetek stečajnega postopka celo opozorjeno s strani tožeče stranke. Ker sodišče postopka ni prekinilo ter je izvedlo poravnalni nalog in narok za glavno obravnavo, je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji glede vseh premoženjskih razmerij. Od trenutka učinkovanja posledic začetka stečajnega postopka tožeča stranka ni imela pravice umakniti tožbe, ker se nanaša na vprašanja, ki imajo lahko vpliv na stečajno maso. Ker ni imela pravice umakniti tožbe, tudi ni dopustno uporabiti fikcije iz 282. člena ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka je fizična oseba, zato z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstajati in je še vedno procesno sposobna. Njena poslovna sposobnost je, ker je v osebnem stečaju, omejena v skladu s prvim odstavkom 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) tako, da ne more sklepati pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Hkrati določenih dejanj ne more opravljati brez soglasja sodišča. V mejah poslovne sposobnosti je tudi pravdno sposobna. Določbe o prekinitvi postopka je treba uporabiti smiselno in do prekinitve pride v pravdah, v katerih se obravnavajo terjatve stečajnega dolžnika, ki vplivajo na obseg stečajne mase.

5. Utemeljena je pritožbena navedba, da gre v konkretni tožbi za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Gre sicer za nedenarno terjatev, vendar zahtevek na ugotovitev, da sta posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve nična, vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno posojilno pogodbo tožeča stranka toženi stranki zavezala vrniti znesek 60.000,00 EUR. Glede na navedeno je v predmetni pravdi tožeča stranka z uvedbo stečajnega postopka pravdno sposobnost izgubila. Pritožba zato utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da se z nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka, to je z objavo oklica o začetku stečajnega postopka, postopek prekine. Prekinitev nastopi že po zakonu in je sklep, ki ga v takšnem primeru izda sodišče, ugotovitven. Do prekinitve je tako prišlo 16. 10. 2015, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko.

6. V skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP v času, ko traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (razen izdaje odločbe, če prekinitev nastane po koncu glavne obravnave). Pritožba zato utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z nadaljnim postopanjem (narok, sklep) zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena ZPP).

7. Kot že navedeno, je sklep, s katerim sodišče odloči o prekinitvi postopka v primeru nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka, ugotovitven. Postopek, ki je prekinjen iz tega razloga, se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP). V konkretnem primeru je stečajna upraviteljica postopek prevzela z vložitvijo pritožbe dne 7. 1. 2016.