Jedro

Določba 117. člena ZPP ne daje podlage za stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka v predlogu morala navesti vse dokaze za svoje trditve, saj ne nalaga obveznosti predlaganja dokazov le v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožeče stranke z dne 17. 12. 2012 za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (1). Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi tako, da se predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrne ter se ji naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka. Uveljavlja pritožbeni razlog relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje izvedlo prepozno predlagan dokaz za postavitev izvedenca medicinske stroke. Takšna kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost postopka, saj je bilo v ponovljenem postopku prav zaradi ugotovitev izvedenca odločeno drugače. Prvostopenjsko sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do njenega ugovora glede pravočasnosti predlaganega dokaza, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako se ni opredelilo do ugovora, da je bila revizija tožeče stranke kljub bolezni pooblaščenca vložena in da tako sploh niso bili podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje, saj rok za vložitev revizije ni bil zamujen. Prvostopenjskemu sodišču očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ker se je oprlo zgolj na ugotovitve izvedenca medicinske stroke, ni pa upoštevalo preostalih izvedenih dokazov. Pooblaščenec tožeče stranke je zaradi slabega počutja lahko pričakoval, da bo zbolel in naslednja dva dni ne bo mogel v službo. Napačno so bile uporabljene določbe materialnega prava glede vrnitve v prejšnje stanje. Prvostopenjsko sodišče bi moralo upoštevati, da se na razlog za vrnitev v prejšnje stanje sklicuje pooblaščenec, zato bi moralo pojem „upravičenega razloga“ presojati po strožjih merilih, kot pa velja za laične stranke. Odvetnik se mora zavedati, da lahko nepredvidljiv dogodek povzroči zamudo roka, zato mora poskrbeti, da s svojimi procesnimi dejanji ne odlaša do njihovega izteka. Neutemeljeno je sklicevanje tožeče stranke, da v konkretnem primeru ni prišel v poštev institut substituta. Ta bi opravil le administrativno delo, saj je bila revizija dejansko že napisana.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka pritrjuje argumentom in pravnim naziranjem prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeni očitek o obstoju tako relativnih kot absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je neutemeljen. Tožena stranka očita, da je sodišče prve stopnje upoštevalo dokazni predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, ki pa je bil predlagan prepozno. Četrti odstavek 105. člena ZPP, ki se nanaša na vse vloge – tudi na vlogo za vrnitev v prejšnje stanje – določa, da mora stranka v vlogi navesti dejstva, na katera jo opira, in dokaze, kadar je to potrebno (če izjava vsebuje kakšno zahtevo). Vendar pa z zakonom ni predvidena prekluzija glede predlaganja dokazov in navajanja dejstev, če te navedbe oz. predlogi niso podani že v sami vlogi. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je tožeča stranka podala znotraj roka iz drugega odstavka 116. člena ZPP. Zmotno je stališče toženke, da bi v predlogu morala navesti vse dokaze za svoje trditve. Teza, ki jo zagovarja pritožba, namreč nima podlage v določbah, ki urejajo institut vrnitve v prejšnje stanje. Določba 117. člena ZPP ne daje podlage za stališče tožene stranke, saj ne nalaga obveznosti predlaganja dokazov le v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na to, da lahko stranke v skladu z določbo 286. člena ZPP navajajo nova dejstva in nove dokaze tudi še na prvem naroku, ni razloga, da bi takšno pravico odvzeli strankam, kadar se na naroku obravnava predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

7. Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) izhaja zahteva, naj se sodišče z navedbami stranke seznani ter naj se do njih v obrazložitvi sodne odločbe tudi opredeli. Ta zahteva ne velja le za dejanske navedbe, temveč tudi za pravna naziranja oziroma za pravna vprašanja spora. Vendar pa se sodišču ni treba opredeliti do vseh navedb, temveč le do tistih, ki so dopustne in za odločitev v zadevi bistvene oz. pravno odločilne (2). Prvostopenjsko sodišče se res ni izrecno opredelilo do (sicer neutemeljenega) ugovora tožene stranke glede pravočasnosti predlaganega dokaza. Vendar pa je že z odločitvijo, da se postavi izvedenec medicinske stroke, konkludentno pokazalo, da ugovora tožene stranke ne sprejema in mu ne namerava slediti. Zato so neupravičeni očitki o zagrešeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Enako velja tudi glede obstoja pogojev za vrnitev v prejšnje stanje. Revizija se lahko vloži izključno po pooblaščencu, ki je odvetnik (oziroma po stranki ali po njenem zakonitem zastopniku, ki ima opravljeni pravniški državni izpit). Pooblaščenec tožeče stranke je imel pooblastilo za vložitev revizije, bolezensko stanje pa mu je pravočasno vložitev revizije onemogočilo. V obravnavani zadevi se presoja le, ali je bil pri pooblaščencu res podan upravičeni razlog za zamudo roka, pri tem pa dejstvo, da je revizijo vložila tožena stranka sama, ne more igrati odločilne vloge. Zato se glede tega ugovora sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba posebej izjasnjevati.

8. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in zmotni uporabi materialnega prava. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je bilo s prepričljivostjo ugotovljeno, da se je pri pooblaščencu tožeče stranke virusna infekcija dihal razvila zelo hitro – bolezen je bila nenadna, bolezenski znaki virusne infekcije so se poslabševali hitro. Ker je šlo za nenaden razvoj bolezni in je izvedenec medicinske stroke med drugim poudaril, da se je pooblaščenec 4. 12. 2012 dopoldan lahko čutil še povsem zdravega in ni mogel slutiti, da bo že popoldan oziroma naslednji dan tako bolan, da ne bo mogel opravljati svojega dela, so neutemeljeni pritožbi očitki o pooblaščenčevi dolžnosti predvidevanja morebitne odsotnosti. Prvostopenjsko sodišče je ustrezno pojasnilo nenadnost in nepredvidljivost bolezni in v zvezi s tem tudi ocenilo pooblaščenčevo skrbnost. Zaradi nenadno in nepričakovano poslabšanega zdravstvenega stanja pooblaščencu tožeče stranke tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri poslovanju z revizijo. Ker je bil že popoldan 4. 12. 2012 tako bolan, da ni zmogel opraviti niti preprostih organizacijskih del (poklicati svojo stranko, drugega odvetnika, predati zadeve), mu tudi ni mogoče očitati, da se ni poslužil instituta substituta, ki bi opravil nadaljnje delo v zvezi s pripravo in pošiljanjem revizije.

9. Ker uveljavljani in uradno upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).

10. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP za pritožnika, in v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona za tožečo stranko. Pritožnik s pritožbo ni uspel, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločanju o pritožbi, zato nosita vsak svoje pritožbene stroške.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

(2) Primerjaj Up-2213/08.