Jedro

Tožena stranka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 ni lex specialis v razmerju do 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 ureja namreč „le“ učnike začetka stečajnega postopka na dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, ne predpisuje pa posledic, ki jih ima začetek stečajnega postopka na terjatve upnikov stečajnega dolžnika. Te so urejene v ZFPPIPP. V prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP je tako določeno, da se z začetkom stečajnega postopka upnikova nedenarna terjatev pretvori v denarno po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.

Če je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini sklenjen le zavezovalni pravni posel, ne pa tudi razpolagalni pravni posel, ima kupec le obligacijsko terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla v tem primeru nima. Če razpolagalni pravni posel ni bil izvršen do začetka stečajnega postopka nad prodajalcem, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine že v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika tako „le“ nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 narave terjatve kupca, ki je že v celoti izpolnil prodajno pogodbo, ne spreminja. Revidentka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 pride v poštev v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (265. člen do 268. člen ZFPPIPP), saj se za njih 253. člen ZFPPIPP ne uporablja (glej prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). V primeru pogodbe, ki je s strani ene izmed pogodbenih strank že v celoti izpolnjena, pa je treba uporabiti pravilo iz 253. člena ZFPPIPP. Nedenarno terjatev mora upnik pretvoriti v denarno in jo kot takšno prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za izstavitev oziroma izročitev zemljiškoknjižne listine, v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za ugotovitev, da nepremičnina, posamezni del stavbe št. 13 v stavbi 684, k. o. ... ni del stečajne mase tožene stranke, ter glede odločitve o stroških postopka, razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da obstaja izločitvena pravica tožnika na nepremičnini, posameznem delu stavbe št. 13 v stavbi št. 684, k. o. ..., ter zahtevek, s katerim se toženi stranki prepoveduje, da sklene prodajno pogodbo za nepremičnino. Ugodilo je zahtevku za ugotovitev, da navedena nepremičnina ni del stečajne mase tožene stranke, ter zahtevku za izročitev oziroma izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis tožnikove lastninske pravice na nepremičnini.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 73/2014 z dne 8. 7. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali začetek stečajnega postopka vpliva na terjatev iz zavezovalnega pravnega posla za prenos lastninske pravice na nepremičnini tako, da nanjo učinkuje 253. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v primeru, ko dolžnik do začetka stečajnega postopka nad njim še ni izvedel razpolagalnega pravnega posla, bila pa je plačana kupnina za nepremičnino.

4. Na podlagi navedenega sklepa vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava zoper ugodilni del drugostopenjske sodbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

5. Revizija je bila vročena tožniku, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev revizije.

6. Tožnikov predlog, naj se revizija zavrže, ni utemeljen, saj revizija izpolnjuje formalne pogoje za meritorno obravnavo. Zakaj naj jih ne bi izpolnjevala, pa tožnik niti ni pojasnil. 7. Revizija je utemeljena.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Pravdni stranki sta 22. 12. 2010 sklenili prodajno pogodbo, s katero se je tožena stranka zavezala na tožnika prenesti lastninsko pravico na dveh nepremičninah, ki v naravi predstavljata enosobno stanovanje ter parkirno mesto.

- Tožnik je plačal celotno kupnino za obe nepremičnini. Obe nepremičnini sta mu bili izročeni v posest. - Zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju je tožena stranka tožniku izročila. Ni pa mu izročila zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na parkirnem mestu (posamezni del stavbe št. 13 v stavbi št. 684, k. o. ...), saj je bila pri nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist N. d. o. o. Stranki sta se dogovorili, da bo tožena stranka zemljiškoknjižno dovolilo tožniku izročila, ko bo prepoved razpolaganja prenehala.

- Nad toženo stranko se je nato 14. 2. 2012 začel stečajni postopek. Prepoved odtujitve in obremenitve je prenehala pred začetkom stečajnega postopka. Ob začetku stečajnega postopka je bila tožena stranka v zemljiški knjigi še vedno vknjižena kot lastnica posameznega dela stavbe št. 13 v stavbi št. 684, k. o. ...

- Tožnik je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavil izločitveno pravico, zahteval pa je tudi izločitev sporne nepremičnine iz stečajne mase tožene stranke. Stečajna upraviteljica je prijavljeno izločitveno pravico prerekala.

9. Tožnik je na podlagi sklepa o napotitvi na pravdo vložil tožbo za ugotovitev obstoja izločitvene pravice na posameznem delu stavbe št. 13 v stavbi št. 684, k. o. ... S podrejenim zahtevkom je zahteval ugotovitev, da sporna nepremičnina ni del stečajne mase tožene stranke. Zahteval je tudi izročitev oziroma izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter postavil še zahtevek, da se toženi stranki prepove skleniti prodajno pogodbo za to nepremičnino.

10. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da tožnik nima izločitvene pravice, temveč ima le obligacijskopravni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Kljub temu sta ugodili ugotovitvenemu zahtevku, da nepremičnina ne sodi v toženkino stečajno maso, ter dajatvenemu zahtevku za izročitev oziroma izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi stališča, da glede na določbo tretjega odstavka 94. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) stečajni upravitelj lahko tudi po začetku stečajnega postopka izstavi zemljiškoknjižno dovolilo. S tem sta zavrnili trditve tožene stranke, da ima tožnik le nedenarni zahtevek, ki ga je treba z začetkom stečajnega postopka pretvoriti v denarni zahtevek. Prepovedni zahtevek sta sodišči zavrnili zaradi neizkazanosti nevarnosti.

11. Izločitvena pravica na nepremičnini je pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).

12. Revidentka trdi, da tožnik nima izločitvene pravice po 22. členu ZFPPIPP. To drži, saj lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, je izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil na originaren način, tožnik pa svoje zahtevke utemeljuje na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice. Do preostalih revizijskih trditev tožene stranke glede obstoja oziroma neobstoja izločitvene pravice se zato Vrhovno sodišče ni opredeljevalo. Poleg tega sta tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice zavrnili že sodišči prve in druge stopnje.

13. 94. člen ZZK-1 določa, da učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom dneva, v katerem je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka, tudi če stečaj ni zaznamovan v zemljiški knjigi. Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev vpisov proti stečajnemu dolžniku, naštetih v ZZK-1, na podlagi predlogov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku, od katerega učinkuje začetek stečajnega postopka. Ni pa ovira za dovolitev vknjižbe lastninske pravice, če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka oziroma če je bil notarski zapis sestavljen pred dnevom začetka stečajnega postopka ali če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu stečajnega dolžnika izstavil stečajni upravitelj zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka (3. točka tretjega odstavka 94. člena ZZK-1).

14. Revidentka zastopa stališče, da tožnik z zemljiškoknjižnim dovolilom ne razpolaga, zaradi česar ima le obligacijsko pravico zahtevati izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, torej nedenarno terjatev, ki se po pravilu iz prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka pretvori v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. Trdi, da edina izjema obstaja za terjatve iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, saj po njenem mnenju le zanje pride v poštev druga alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s strani stečajnega upravitelja).

15. Tožena stranka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 ni lex specialis v razmerju do 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 ureja namreč „le“ učnike začetka stečajnega postopka na dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, ne predpisuje pa posledic, ki jih ima začetek stečajnega postopka na terjatve upnikov stečajnega dolžnika. Te so urejene v ZFPPIPP. V prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP je tako določeno, da se z začetkom stečajnega postopka upnikova nedenarna terjatev pretvori v denarno po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.

16. Pri prenosu lastninske pravice je potrebno ločevati med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Če je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini sklenjen le zavezovalni pravni posel (prodajna pogodba), ne pa tudi razpolagalni pravni posel (ki je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini zemljiškoknjižno dovolilo z overjenim podpisom prodajalca), ima kupec le obligacijsko terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla v tem primeru nima. Če razpolagalni pravni posel ni bil izvršen do začetka stečajnega postopka nad prodajalcem, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine že v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika tako „le“ nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 narave terjatve kupca, ki je že v celoti izpolnil prodajno pogodbo, ne spreminja. Revidentka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 pride v poštev v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (265. člen do 268. člen ZFPPIPP), saj se za njih 253. člen ZFPPIPP ne uporablja (glej prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). V primeru pogodbe, ki je s strani ene izmed pogodbenih strank že v celoti izpolnjena, pa je treba uporabiti pravilo iz 253. člena ZFPPIPP. Nedenarno terjatev mora upnik pretvoriti v denarno in jo kot takšno prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem. Odgovor na dopuščeno vprašanje je tako pritrdilen.

17. Da v konkretnem primeru ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, ni sporno, saj je tožnik svojo obveznost plačila kupnine že v celoti izpolnil. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, saj sta napačno razlagali 94. člen ZZK-1 in nista uporabili 253. člena ZFPPIPP. Za razrešitev obravnavane zadeve je tako ključno, ali je bil razpolagalni pravni posel do začetka stečajnega postopka že opravljen. Zavezovalni pravni posel (prodajno pogodbo) sta pravdni stranki sklenili 22. 12. 2010. Zemljiškoknjižnega dovolila s svojim overjenim podpisom pa tožena stranka tožniku ni izročila. Vendar pa izvršitev razpolagalnega pravnega posla ne pomeni izročitve zemljiškoknjižnega dovolila kupcu, temveč overitev podpisa prodajalca na njem oziroma sestavo notarskega zapisa, v katerem je vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo (prve alineja 3. točke drugega odstavka 94. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč enostranski pravni posel, saj zavezuje le prodajalca. Zgolj njegova neizročitev kupcu prodajalca tako ne odvezuje obveznosti, ki iz njega izhajajo.

18. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da zemljiškoknjižno dovolilo za sporno nepremičnino ni bilo izdano hkrati s plačilom kupnine in izročitvijo posesti zato, ker je bila pri nepremičnini zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve. Pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da bo zemljiškoknjižno listino tožena stranka izdala, ko bo ta prepoved prenehala. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil,(1) da je bila prepoved odtujitve in obremenitve iz zemljiške knjige izbrisana 8. 12. 2011 ter da je po prenehanju učinkovanja navedene zaznambe tožena stranka tožnika po telefonu pozvala, naj prevzame zemljiškoknjižno dovolilo za vpis svoje lastninske pravice. Navajal je, da zemljiškoknjižne listine takrat ni mogel prevzeti zaradi službene odsotnosti, nato pa se je nad toženo stranko že začel stečajni postopek. Če navedene trditve držijo, potem je treba šteti, da je tožena stranka razpolagalni pravni posel izvršila pred začetkom stečajnega postopka, zemljiškoknjižnega dovolila le izročila ni tožniku.

19. Odločitev o dajatvenemu zahtevku je torej odvisna od tega, ali je tožena stranka že izvršila razpolagalni pravni posel. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo tako, da je sodbi sodišč druge in prve stopnje glede odločitve o zahtevku za izročitev oziroma izstavitev zemljiškoknjižne listine razveljavilo. Razveljavilo pa ju je tudi v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev, da sporna nepremičnina ne sodi v stečajno maso, saj sta sodišči presojo o utemeljenosti tega zahtevka izpeljali iz utemeljenosti zahtevka za izročitev oziroma izstavitev zemljiškoknjižne listine. Posledično ju je razveljavilo tudi glede odločitve o stroških postopka.

20. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru pravočasnih navedb pravdnih strank ugotoviti, ali je bil razpolagalni pravni posel za prenos lastninske pravice na sporni nepremičnini že izvršen. Pri tem Vrhovno sodišče opozarja, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP).

21. Glede tožbenega zahtevka za ugotovitev, da nepremičnina ne sodi v stečajno maso, pa Vrhovno sodišče opozarja še, da z ugotovitveno tožbo stranka lahko zahteva, da sodišče ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine (prvi odstavek 181. člena ZPP). Takšna tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka od tega pravno korist, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, ali gre pri zahtevku za ugotovitev, da nepremičnina ne sodi v stečajno maso tožene stranke, za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja. Če bo na to odgovorilo pritrdilno, bo moralo presoditi tudi, ali ima tožnik pravni interes za njegovo uveljavitev. ZFPPIPP, ki naj bi bil podlaga za vložitev obravnavanega ugotovitvenega zahtevka, namreč takšne ugotovitvene tožbe ne predvideva. Pravice tožnika so v konkretnem primeru zavarovane že z zahtevkom za izročitev oziroma izstavitev zemljiškoknjižne listine.

22. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Na te trditve opozarja tudi v odgovoru na revizijo.