Jedro

Zaračunano plačilo davka je v prometu gospodarskih družb običajno in ustaljeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki spremeni tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 38641/2013 z dne 20. 3. 2013 v prvi in tretji točki veljavi tudi za znesek 216,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2013 dalje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 314,16 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 38641/2013 z dne 20. 3. 2013 v prvi in tretji točki veljavi za 2580,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2013 dalje ter za 66 EUR izvršilnih stroškov, z obrestmi (I.). V preostalem delu, to je za 216,94 EUR DDV s pripadajočimi obrestmi, je sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II.), toženki pa je naložilo v plačilo 543,55 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (III.).

2. Zoper zavrnilni del sodbe (II. točka) se tožeča stranka pritožuje. Navaja, da je zavezanec za plačilo DDV, kar mora na računu, ki ga je dolžan izdati, tudi prikazati. Po mnenju pritožnika to potrjuje tudi sodna praksa, ki DDV ne priznava zgolj pri civilni kazni. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe z ustrezno stroškovno posledico, pritožbene stroške pa tudi opredeljuje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožeča stranka terja plačilo računov za uporabo avtorskih pravic, ki jih obvezno kolektivno upravlja, in sicer v skladu z „Dovoljenjem za izvajanje del s sredstvi za mehanično reprodukcijo oziroma sekundarno radiodifuzijo“ (Dovoljenje), ki je dvostranska izjava volje pravdnih strank; gre torej za pogodbeno uporabo glasbenih del iz repertoarja tožeče stranke v gostinskih lokalih toženke.

6. V 1. odst. 3. čl. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, katere transakcije so predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Predmet obdavčitve so dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic; 2. odst. tč. a, 14. čl. ZDDV-1).

7. Tožnik torej je zavezanec za plačilo DDV (1. odst. 5. čl. ZDDV-1). Upravičen pa je tudi do povrnitve tega davka od toženke, čeprav tega pogodbeno eksplicitno nista dogovorila. Plačilo avtorskih honorarjev je v Dovoljenju dogovorjeno po izstavljenih ustreznih računih (3. točka dovoljenja). Račun je ustrezen, če vsebuje tudi stopnjo in znesek DDV (82. čl. ZDDV-1). Zaračunano plačilo davka pa je v prometu gospodarskih družb običajno in ustaljeno. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je brez podlage; sodna praksa, na katero se sodišče sklicuje, se nanaša na primere neposlovnih obveznosti (odškodnine oz. neupravičene obogatitve ter civilne kazni), kjer obveznost plačila DDV ne nastane, saj pri kršitvi pravice ne gre za njen prenos v uporabo. Podlaga za plačilo je tedaj odločba sodišča. 8. Po 2. in 5. al. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožbeno sodišče zato pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo.

9. Na stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča to ni vplivalo, ker so bili tožeči stranki že priznani vsi potrebni pravdni stopški po 3. odst. 154. čl. ZPP, je pa tožnik po 1. odst. 154. čl. ZPP upravičen tudi do povračila pritožbenih stroškov, in sicer kot jih je priglasil: 54 EUR sodne takse, 196,80 EUR nagrade za postopek in 20 EUR pavšalnih materialnih stroškov, zadnje dvoje povečano za 20 % DDV, skupaj 314,16 EUR. Priznane stroške mora toženka tožniku plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).