Jedro

V skladu z namenom Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu je stališče, da se tudi v primeru, ko Sklad nastopa kot upnik v izvršbi zoper preživninskega zavezanca zaradi izterjave tega, kar je namesto njega plačal preživninskim upravičencem, izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklepa sodišča druge in prve stopnje razveljavita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. 2673 I 341/2009 z dne 15. 4. 2009. 2. Sodišče druge stopnje je upnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Zavzelo je stališče, da nadomestilo preživnine, katerega izterjava se zahteva v izvršbi, nima narave terjatve na podlagi zakonite preživnine. Prenos terjatve iz naslova zakonite preživnine po naravi stvari ni mogoč. Njena vsebina je v tesni zvezi z edinstvenim razmerjem med preživninskim zavezancem in preživninskim upravičencem, ki izvira iz starševstva, takega razmerja pa sama subrogacija med Javnim jamstvenim in preživninskim skladom Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) in preživninskim zavezancem ne more ustvariti. Poleg tega že iz besedila Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) izhaja, da pridobi Sklad pravico do izplačila nadomestila preživnine in ne pravice do preživnine.

3. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da sodna praksa višjih sodišč glede vprašanja o naravi terjatve, ki po prvem in tretjem odstavku 28. člena ZJSRS preide na Sklad, ni enotna (sklepi VSM I Ip 548/2009 z dne 26. 5. 2009, VSC I Ip 316/2009 z dne 11. 6. 2009 in VSK I Ip 604/2009 z dne 17. 11. 2009 zavzemajo drugačno stališče od izpodbijanega) in da o tem vprašanju obstajata dve različni odločitvi Vrhovnega sodišča (sklep I R 94/2007 z dne 25. 10. 2007 in sklep II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2001). Zaradi zmotnega stališča o naravi terjatve je odločitev o prekinitvi stečajnega postopka napačna. Stališče pritožbenega sodišča o naravi terjatve ne upošteva namena zakona niti njegovega nastajanja. Namen zakona je bil povečati socialno varnost določene kategorije otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga in z njim poplačati državi sredstva, ki bodo uporabljena za plačilo nadomestil preživnine. ZJSRS je prehod terjatve z otroka na Sklad uredil posebej in z namenom, zaradi katerega je bil zakon sprejet. Narava preživninske terjatve se s tem prehodom ne spremeni. V prid temu stališču govori prvi odstavek 28. člena ZJSRS, po katerem terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo na Sklad do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu. Stališče iz izpodbijanega sklepa bi lahko privedlo do znatnih težav pri izvrševanju nalog Sklada. Terjatve Sklada bi bile v primerih stečajnih postopkov zoper preživninske zavezance poplačane v zelo majhnem odstotku, to pa bi lahko pripeljalo do pomanjkanja sredstev za izplačilo nadomestil preživnine vsem otrokom in za delovanje Sklada. Poleg tega bi tako stališče privedlo do nemogočega položaja, ko bi moral Sklad vsak mesec vlagati zoper vse preživninske zavezance izvršbo za posamezni izplačani obrok nadomestila preživnine.

4. Sodišče je zahtevo vročilo upniku in stečajnemu upravitelju v postopku osebnega stečaja zoper dolžnika, ki nanjo nista odgovorila.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena in utemeljena.

6. Ker revizija zoper odločbe, izdane v izvršilnem postopku, ni dovoljena (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 10. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju) in ker so stališča sodne prakse o vprašanju, ali uvedba postopka osebnega stečaja vpliva na izvršilni postopek za izterjavo terjatve Sklada, pridobljene na podlagi 28. člena ZJSRS, različna, je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena (drugi in tretji 385. člena ZPP).

7. Z izpodbijanim sklepom je bil zaradi uvedbe osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca prekinjen postopek izvršbe, v kateri Sklad uveljavlja izterjavo denarnega zneska, ki ga na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine izplačuje dolžnikovima otrokoma. Sodišči sta zavzeli stališče, da ne gre za terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, za katere velja izjema od splošne določbe o prekinitvi izvršilnih postopkov v trenutku uvedbe osebnega stečaja (390. člen v zvezi s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP). Navedeno stališče je materialnopravno zmotno.

8. Sklad je z novelo ZJSRS v letu 1999 pridobil pristojnost za odločanje o pravici do nadomestila preživnine otrokom, ki jim zavezanci ne plačujejo preživnine, in izplačevanja teh nadomestil. Z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravice preide terjatev otroka proti preživninskemu zavezancu (do višine pravic, zagotovljenih z zakonom) na Sklad (prvi odstavek 28. člena ZJSRS). S prehodom terjatve vstopi Sklad v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov (tretji odstavek 28. člena ZJSRS). Namen zakona je bil povečati socialno varnost določene kategorije otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga in z njim poplačati državi sredstva, ki bodo uporabljena za plačilo nadomestil preživnine.(1)

9. V dosedanjih odločitvah, v katerih se je postavilo vprašanje narave terjatve, ki jo na podlagi 28. člena ZJSRS pridobi Sklad do preživninskega zavezanca, je Vrhovno sodišče v okviru zakonskega besedila med odločilnimi argumenti upoštevalo namen zakonodajalca, ki ga je zasledoval z dodelitvijo pristojnosti Skladu v primerih neplačevanja preživnin, in ga ovrednotilo v kontekstu splošnega instituta, v zvezi s katerim je nastal spor.(2) Ni razlogov, da ne bi enakega načina argumentacije uporabilo tudi v obravnavanem primeru.

10. Besedilo ZFPPIPP, po katerem gre za terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, omogoča tako stališče, zavzeto v izpodbijanem sklepu, kot tudi stališče, ki ga zagovarja zahteva za varstvo zakonitosti. Ob upoštevanju namena, ki ga je zasledoval zakonodajalec z ustanovitvijo Sklada, je pravilno stališče zahteve. S tem, ko je zakonodajalec posegel v razmerje med preživninskim upravičencem in preživninskim zavezancem, je želel le olajšati položaj prvega, ne pa bistveno spremeniti položaja drugega ali poseči v razmerja med njim in tretjimi.(3) Z razlago, za katero se zavzema zahteva, je ta namen v celoti dosežen. Zaradi prednostnega položaja terjatve, ki jo pridobi Sklad na podlagi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, se položaj preživninskega zavezanca v primerjavi s položajem, ko kot upnik nastopa otrok, ne spreminja. Enak ostaja tudi položaj upnikov v stečajnem postopku. Na drugi strani se ohranja plačilna sposobnost Sklada. Po ZJSRS je namreč predvideno primarno financiranje iz sredstev, pridobljenih z izterjavo terjatev, in le subsidiarno iz proračuna (drugi odstavek 13. člena in drugi odstavek 14. člena). Zakonodajalec je torej na Sklad prenesel le splošno tveganje nemožnosti izterjave iz naslova pridobljenih terjatev, ne pa tudi tveganja, ki izhaja iz manjšega deleža poplačanosti terjatev v primeru stečaja preživninskega zavezanca.

11. Argument izpodbijanega sklepa o neprenosljivosti terjatve iz naslova zakonite preživnine v obravnavanem primeru ne more biti odločilen. Razlog, zaradi katerega je preživninska terjatev neprenosljiva, je v varstvu preživninskega upravičenca in je torej enak namenu ZJSRS, v okviru katerega je predviden prehod terjatve na Sklad. Zavzeto stališče tudi ni v nasprotju z odločitvijo v zadevi I R 94/2007. Tam je šlo za vprašanje krajevne pristojnosti v primeru, ko namesto preživninskega upravičenca nastopa Sklad, Vrhovno sodišče pa je – tako kot v obravnavanem primeru – upoštevalo na eni strani namen ZJSRS, na drugi pa namen določbe o krajevni pristojnosti v primeru sodnega uveljavljanja preživninskih terjatev.

12. Ker pravilna uporaba določb ZFPPIPP ne daje podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o prekinitvi izvršbe, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo (prvi odstavek 380. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena in drugim odstavkom 391. člena ZPP).

Op. št. (1): Obrazložitev Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije, Poročevalec Državnega zbora, št. 46/99, str. 27. Op. št. (2): Prim. sklep II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2002 in sklep I R 94/2007 z dne 25. 10. 2007. Op. št. (3): Prim. obrazložitev k predlagani spremembi 28. člena ZJSRS, Poročevalec, št. 46/99, str. 32, ki izrecno poudarja, da je namen določb dvojen: zavarovati javna sredstva in ohraniti preživninsko dolžnost na strani preživninskega zavezanca, kamor po zakonu tudi sodi.