Jedro

Tožnica zatrjuje, da je solastnica nepremičnin, ki so bile predmet izvršbe, pri čemer je lastninsko pravico pridobila na podlagi pogodbe o razdružitvi nepremičnin. Za takšno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je predpisana vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo le, ali je bila tožnica v trenutku zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičninah, ki so bile predmet izvršbe, v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnica spornih nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o razdružitvi nepremičnin in kasneje omenjenega izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 379,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek na nedopustnost izvršbe z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trbovljah, pri nepremičninah parc. št. 217/22 in 2311.S vlož. št. 1510, k.o. X, v lasti do ¼ K. B., s cenitvijo in prodajo teh nepremičnin in poplačilom upnika iz zneska s prodajo. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti nastale pravdne stroške v znesku 483,39 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Tožnica v pritožbi predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da je dobroverna posestnica in lastnica nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1510, k.o. X, saj je prejela delež nepremičnin na podlagi pogodbe o razdružitvi premoženja. Ta pogodba je odplačen posel, saj je tožnica za B. K. poplačala dolgove družbama S. d.o.o. in N. d.o.o., prav tako pa je prevzela njegove kredite. Mož tožnice se je iz nepremičnin dejansko izselil. Pogodba o razdružitvi nepremičnin, sklenjena med tožnico in njenim možem, je pravno veljavna, sodišče ne bi smelo odločati zgolj na podlagi dejstva, da tožnica še ni vpisana kot solastnica nepremičnin, pridobljenih s pogodbo. Do nevpisa tožnice je prišlo zaradi počasnega dela zemljiškoknjižnega sodišča. V kolikor bi bilo absolutno pravilno stališče, kot ga je zavzelo sodišče, bi moralo že izvršilno sodišče zavrniti ugovor tretje in je ne napotiti na pravdo, saj je lahko vpogledalo v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Trbovljah, kjer je stanje od leta 2000 povsem enako. Tako pa je tožnica z listinami izkazala, da je lastnica spornih nepremičnin in bi moralo sodišče upoštevati, da je pogodba pravno veljavna in pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Tožnica je izpolnila tudi drugi pogoj ZTLR-ja, saj je predlagala vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, do zavrnitve njenega predloga pa ni prišlo iz materialnopravnih razlogov, ampak iz procesnega, ker sodišče ni pravočasno izbrisalo pred zemljiškoknjižnim predlogom vloženih plomb.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem kot neutemeljene zavrača vse pritožbene trditve, predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe ima po Zakonu o izvršbi in zavarovanju – ZIZ možnost vložiti tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Temelj za uveljavljanje izločitvene tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Lastninska pravica na nepremičninah se dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi. Le v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice se dokazuje z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice (o tem več odločb Vrhovnega sodišča RS, npr. opr. št. II Ips 597/2004, opr. št. II Ips 264/2005, pa tudi odločba US RS Up 128/03). V obravnavani zadevi tožnica zatrjuje, da je solastnica nepremičnin, ki so bile predmet izvršbe, dovoljene s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. In 2006/00037 z dne 28.2.2006, pri čemer je lastninsko pravico pridobila na podlagi pogodbe o razdružitvi nepremičnin, ki jo je dne 2.2.2000 sklenila z B. K. Za takšno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je predpisana vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način (49. člen Stvarnopravnega zakonika, prej 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo le, ali je bila tožnica v trenutku zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičninah, ki so bile predmet izvršbe, v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnica spornih nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o razdružitvi nepremičnin in kasneje omenjenega izvršilnega postopka. Ker je ugotovilo, da tožnica ni bila solastnica v izvršilnem postopku spornih nepremičnin, ampak je bil lastnik dolžnik izvršilnega postopka B. K., zoper katerega je tožena stranka kot upnica v izvršilnem postopku vložila predlog za nadaljevanje izvršbe, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Na takšno odločitev namreč ne vplivajo pritožbene trditve, da je dolžnik v izvršilnem postopku vložil zemljiškoknjižni predlog na vknjižbo lastninske pravice na tožnico do ¼ na podlagi pogodbe o razdružitvi nepremičnin z dne 2.2.2000, pa je bil ta predlog zavrnjen, potrditvi pritožbe zaradi počasnega dela sodišča, pa tudi ne, da je tožnica dobroverna posestnica in lastnica nepremičnin, ker je prejela delež nepremičnin na podlagi odplačnega pravnega posla. V primeru priposestvovanja je dobrovernost posesti eden izmed pogojev za pridobitev lastninske pravice na originaren način, nepomembno pa je vprašanje dobrovernosti posesti v primeru pridobitve lastninske pravice s pravnim poslom, za katerega se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se je v tej zadevi tožena stranka upravičeno zanesla na podatke zemljiške knjige, kar je eno temeljnih zemljiškoknjižnih načel. Zato je mogoč le takšen materialnopravni zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, pri čemer pa pritožbeno sodišče v sodbi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), medtem ko drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožba izrecno ne opredeljuje. Zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

Odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka je v skladu z določbo 1. odstavka 165. člena ter 1. odstavka 154. člena in 155. člena ZPP. Tožena stranka je upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka za vložitev odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi določb taksne in odvetniške tarife.