Jedro

Kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, je po zakonu kot predkupni upravičenec šele na petem mestu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da se odobri pravni posel, sklenjen po kupoprodajni pogodbi med prodajalkama A.A. in B.B. kupcem C.C., katere predmet je prodaja kmetijskega zemljišča na parc. št. 2169 k.o. ... V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da so v konkretni zadevi ponudbo prodajalk za prodajo parc. št. 2169 k.o. ... sprejeli D.D., E.E. in C.C. in družba E.E. sta izjavo o sprejemu ponudbe za nakup navedenega zemljišča prodajalkama poslala priporočeno s povratnico, prodajalki pa sta na ustni obravnavi dne 19. 8. 2008 potrdili, da je C.C. izjavo o sprejemu ponudbe prodajalkama vročil osebno dne 16. 5. 2008. Upravni organ tudi ugotavlja, da sta C.C. in D.D. prednostna upravičenca po 4. točki prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1, Uradni list RS, št. 55/2003). Upoštevaje določbo drugega odstavka 23. člena ZKZ-UPB1 tako C.C. kot D.D. izpolnjujeta kot predkupna upravičenca tudi pogoje iz 1. in 2. točke. Zato je upravni organ odobril pravni posel sklenjen s kupcem, ki sta ga določili prodajalki, torej pravni posel sklenjen med prodajalkama in kupcem C.C. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojo odločbo, št. 33008-202/2008/2 z dne 24. 6. 2009. V obrazložitvi pritrjuje ugotovitvi upravnega organa prve stopnje glede ugotovljenega vrstnega reda predkupnih upravičencev. Zavrača pa tudi pritožbene navedbe tožnikov, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker izjave o sprejemu ponudbe C.C. prodajalkam ni poslal priporočeno s povratnico. V zvezi s tem pojasnjuje dosedanjo sodno prakso, po kateri je zakonodajalec z določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ-UPB1 želel zagotoviti pravno varnost vsem strankam v postopku odobritve pravnega posla, saj ponudnik s tem, ko podpiše povratnico ne more izjaviti, da sprejete ponudbe za posameznega ponudnika ni sprejel. Za odobritev pravnega posla je torej pomembno, da je izjava o sprejemu ponudbe poslana ali vložena pravočasno pri upravni enoti, kar v konkretnem primeru ni sporno.

Tožnika s tožbo izpodbijata odločitev upravnega organa prve stopnje in pri tem ponavljata pritožbene ugovore, da ponudba ni bila prodajalkama vročena priporočeno po pošti, prav tako pa zatrjujeta kršitev 23. člena ZKZ, ki se nanaša na določitev tovrstnega reda predkupnih upravičencev. Dejstvo je, da je C.C. upokojenec in da torej njegov osnovni dohodek predstavlja pokojnina in da dohodke iz kmetijske dejavnosti ni mogoče šteti kot glavno dejavnost. Tožniku D.D. in družbi E.E. pa kmetijska dejavnost predstavlja brez dvoma edino dejavnost za dosego dohodka in sta iz tega razloga prednostna upravičenca oziroma upravičenca, ki imata v primeru konkurence z izbranim interesentom ugodnejši vrstni red in bi ponudnici bili dolžni skleniti prodajno pogodbo z eno od tožečih strank. Predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov navedenih v njeni obrazložitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

C.C. kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo pritrjuje stališču upravnega organa prve in druge stopnje glede zakonitosti izpodbijane odločitve. Navaja, da je določba 21. člena ZKZ-UPB1 o pošiljanju izjave o sprejemu ponudbe priporočeno s povratnico ponudniku, namenjena predvsem varovanju sprejemnika ponudbe, saj je povratnica dokument s katerim se lahko izkaže vročitev izjave o sprejemu ponudbe ponudniku, kar je pomembno za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe. Za odobritev pravnega posla je pomembno, da je izjava o sprejemu ponudbe poslana ali vložena pravočasno pri upravni enoti, kar pa v zadevi ni sporno. Prav tako ni sporno, da je C.C. ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča vročil osebno prodajalkama, kar sta prodajalki potrdili na ustni obravnavi opravljeni pred upravnim organom. Pravilna je tudi ugotovitev upravnega organa, da imata tako C.C. kot prvotožnik status kmeta, da jima predstavlja kmetijska dejavnost edino oziroma glavna dejavnost in da ob takšni ugotovitvi, ko sta bila uvrščena na isto mesto predkupnih upravičencev, kupca določita prodajalki, kar sta tudi storili. Drugačno materialno pravno naziranje bi bilo napačno in tudi neutemeljeno in glede na navedeno je potrebno tožbo tožečih strank na odpravo izpodbijane odločbe kot neutemeljeno zavrniti.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, upravna organa pa sta za svojo odločitev navedla pravilne razloge, ki jih sodišče povzema in se nanje izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori glede načina sprejema ponudbe in kršitve 21. člena ZKZ-UPB sodišče pojasnjuje, da je po ustaljeni upravno sodni praksi treba določilo o pošiljanju izjave o sprejemu ponudbe priporočeno s povratnico ponudniku razlagati le v smislu tega, da je namenjena predvsem varovanju prejemnika ponudbe, saj je povratnica le dokument, s katerim se lahko izkaže vročitev izjave o sprejemu ponudbe ponudniku, kar je pomembno za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe. Ker v obravnavani zadevi iz podatkov predloženega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je bila ponudba s strani C.C. vročena prodajalkama osebno dne 16. 5. 2008, kar je upravni organ ugotovil neposredno na ustni obravnavi dne 19. 8. 2008, ponudba pa je bila pravočasno vložena tudi pri upravni enoti, sodišče navedeni tožbeni ugovor kot neutemeljen zavrača. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor glede neupoštevanja prednostnega vrstnega reda predkupnih upravičencev. Tožeča stranka E.E. je v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ-UPB lahko kot prednostni upravičenec uvrščena šele na peto mesto, medtem ko je tudi po presoji sodišča uvrstitev prizadete stranke in prvotožnika na četrto mesto po določbi prvega odstavka 23. člena ZKZ pravilna in tudi obrazložena v smislu podatkov o dohodki iz kmetijske dejavnosti v smislu drugega odstavka 23. člena ZKZ-UPB-1. Glede na vse navedeno zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.