Jedro

Z vročitvijo sodbe tožničini hčerki, to je odraslemu članu gospodinjstva, je bila osebna vročitev pravilno opravljena. Gre za nadomestno vročitev po prvem odstavku 142. člena v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP. Družinski član je sodno pisanje dolžan sprejeti.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR v 8 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 4. 2024 (v nadaljevanju: prvi sklep) zavrglo tožničino pritožbo z dne 2. 4. 2024 zoper sodbo z dne 11. 3. 2024 kot prepozno.

2.S sklepom z dne 12. 7. 2024 (v nadaljevanju: drugi sklep) pa je sodišče prve stopnje kot prepoznega zavrglo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 28. 4. 2024.

3.Tožnica je zoper oba sklepa vložila pravočasni laični pritožbi, pri čemer zakonskih pritožbenih razlogov ni navedla.

4.V pritožbi zoper prvi sklep izpostavlja, da je zavržena pritožba pravočasna. Na naroku je namreč spremenila tožbeni zahtevek tako, da je zvišala vrednost spornega predmeta na 6.000 EUR. To na zapisniku ni bilo ustrezno protokolirano, morda je sodišče preslišalo. Posledično v tej zadevi ne gre za spor majhne vrednosti in je sodišče določilo prekratek rok za pritožbo (8 dni namesto pravilno 15 dni). Sicer pa je bila že vrednost prvotnega zahtevka v tožbi 3.200 EUR. Poleg tega bi jo sodišče že na naroku moralo opozoriti na rok za pritožbo. Podpis na vročilnici ni njen, temveč hčerin. Sama je bila odsotna do 2. 4. 2024 in se je s sodnim pisanjem dejansko seznanila šele tedaj; bila je namreč na obisku pri sinu v Gradcu. Za potrditev resničnosti svojih navedb predlaga zaslišanje treh prič na domačem naslovu in poštnega uslužbenca. V celoti prevzema krivdo za nastalo situacijo, ker ni prepovedala sprejema poštne pošiljke v svoji odsotnosti. Prosi za sprejem opravičila in za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Nikakor pa zaradi nastalega pripetljaja ne sme trpeti odločitev o obstoju očetovih oporok. Opozarja, da v tožbi ni bilo tožbenega zahtevka, ki ga navajata sklep in sodba z dne 11. 4. 2024 ter prvi sklep, pač pa zahtevek za razveljavitev vseh oporok. Zato bi sodišče moralo oba sklepa ustrezno popraviti. Navaja, pod kakšnimi pogoji je mogoče zahtevati razveljavitev oporok in v katerem primeru njihovo ničnost. Prvi toženki očita nepošteno ravnanje z dostavljanjem novih ponarejenih oporok in storitev drugih kaznivih dejanj. Zato je pravilen tudi zahtevek za uveljavljanje ničnosti. Sodišče bi moralo razčistiti, kdaj je zapustnik umrl. Morda bi se morala sodnica sama izločiti, saj je že razsojala o tožbi in je zato obremenjena z vnaprejšnjim prepričanjem o zadevi. V zavrženi pritožbi je bilo zmotno navajanje, da je pritožba zaradi sodniške stavke prepozna.

5.V pritožbi zoper drugi sklep tožnica navaja, da se sodba in sklep nanašata na tožbeni zahtevek, ki ni bil postavljen. Sodišču posredovana tožba je vsebovala dva tožbena zahtevka: za ničnostno sankcijo in za razveljavitev vseh osem oporok. Sodišče bi najprej moralo izvesti materialno procesno vodstvo po 285. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in nato obravnavati del tožbenih trditev, ki se nanašajo na zahtevek za ugotovitev ničnosti oporok. Pravilnost tožb in zahtevkov sta preverili dve odvetniški družbi. Nadalje oporeka vrednosti spora, ki glede na osem oporok in dva tožbena zahtevka znaša 3.200 EUR (16 x 200 EUR), kar presega vrednost 2.000 EUR. Ta pravda zato ne sodi med spore majhne vrednosti in je bilo ob pojasnilu sodnice tožbeni zahtevek smiselno korigirati na 6.000 EUR. Glede spremembe višine tožbenega zahtevka na naroku pojasnjuje, da žal narok ni bil zvočno posnet, zato nima dokazov za spremembo. Narok niti ni bil zahtevan s strani nobene od strank niti ni potekal v običajni izvedbi. Zapisnik je skop in ne obsega vsega, kar se je govorilo in dogajalo. Na naroku bi moralo sodišče razčistiti vse relevantne podrobnosti, vključno s časom smrti pokojnika. Oporoke, ki so v korist tožencem, so evidentno ponarejene, saj je bil oče v času njihovega zapisa že mrtev. Sodišče bi moralo sprejeti dokaze glede dementnega stanja očeta in odločiti, da so predložene oporoke pravno neveljavne. Iz sodobne sodne prakse izhaja, da je tožbeni zahtevek utemeljen prav v primerih, ko stranka iz materialnega pridobitništva oporoko ponaredi v svojo korist. Za neobstoječ obligacijskopravni posel pridejo v poštev enake sankcije kot pri ničnem obligacijskopravnem poslu, zato je ustrezna oblika pravnega varstva tudi tožba z ničnostnim zahtevkom. Zaradi odhoda v tujino in reševanja nujnih družinskih zadev se s sodbo ni mogla seznaniti niti ni pričakovala oz. mogla predvideti, da bo sodišče med stavko zadevo obravnavalo in izdalo sodbo. Za dokaz navedb o svoji odsotnosti in posledično prepozni seznanitvi s sodbo je predlagala dve priči. Smiselno bi bilo, da sodišče postopek nadaljuje in ugodi v tožbi postavljenim zahtevkom. Ob dejstvu, da oporoke zapuščino določajo več ljudem in da ni ugotovljeno, katera oporoka je zadnja, je predvidevati, da se sodni postopki še dolgo ne bodo zaključili. Sodišče bi zato moralo pretehtati predstavljene dokaze, morebiti postaviti izvedenca psihiatra in izbrati najboljšo rešitev, ki bi zaključila enormno dolgo pravdanje.

6.Toženci v obeh odgovorih na pritožbo argumentirano nasprotujejo pritožbenim navedbam. Predlagajo zavrnitev obeh pritožb in naložitev nadaljnjih pravdnih stroškov oz. pritožbenih stroškov tožnici. Priglašajo stroške odgovorov na pritožbo.

7.Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper drugi sklep

8.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 28. 4. 2024 kot prepozen, ker je zaključilo, da je zamudila 15-dnevni subjektivni rok za vložitev predloga (drugi odstavek 117. člena ZPP). Ocenilo je, da je (ob predpostavki, da vse njene navedbe v zvezi s tem predlogom držijo) subjektivni rok začel teči z dnem 3. 4. 2024 (to je z dnem, ko je prišla v zamudo z vložitvijo pritožbe) oz. najkasneje z dnem vložitve pritožbe 9. 4. 2024. V obeh primerih se je subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iztekel pred vložitvijo predloga (priporočeno po pošti 30. 4. 2024).

9.Tožnica v pritožbi tem pravilnim ugotovitvam sodišča prve stopnje ne nasprotuje, temveč navaja druge razloge, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana odločitev nepravilna. Na kratko je te pritožbene razloge mogoče strniti v naslednje: 1) sodba in sklep se ne nanašata na postavljeni tožbeni zahtevek, 2) vrednost spora presega vrednost 2.000 EUR, zato ne gre za spor majhne vrednosti, 3) v zapisniku ni bila evidentirana tožničina sprememba višine tožbenega zahtevka, 4) tožbeni zahtevek je utemeljen, 5) prav tako je utemeljen tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ter 6) pravda bi se morala nadaljevati.

10.Povzeti razlogi se v pretežni meri prekrivajo s pritožbenimi razlogi zoper prvi sklep ter za presojo pravilnosti in zakonitosti drugega sklepa niso pravno pomembni. Niso namreč v neposredni zvezi z izpodbijano odločitvijo - to je z zavrženjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje. To velja tudi za pritožbene navedbe, s katerimi tožnica (dodatno) utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj z njimi ne izpodbija ugotovitev drugega sklepa glede prepozne vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Kadar nek predlog ni pravočasen, ga ni mogoče obravnavati vsebinsko.

Glede pritožbe zoper prvi sklep

11.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino pritožbo zoper sklep in sodbo z dne 11. 3. 2024 (v nadaljevanju: sodna odločba) kot prepozno, ker je ugotovilo, da je bila sodna odločba tožnici vročena 22. 3. 2024, 8-dnevni rok za vložitev pritožbe se je iztekel 2. 4. 2024, tožnica pa je poslala pritožbo priporočeno po pošti šele 9. 4. 2024. Tudi ta odločitev je pravilna.

12.Tožnica v pritožbi ne oporeka pravilnosti ugotovitev glede datuma vročitve sodne odločbe in glede datuma vložitve pritožbe, nasprotuje pa pravilnosti načina vročitve sodne odločbe, ker da je bila vročena njeni hčerki. V zvezi s tem gre pojasniti, da je (osebna) vročitev sodnega pisanja odraslemu članu gospodinjstva veljavna (prvi odstavek 142. člena v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP). Gre za t. i. nadomestno vročitev in ne za fikcijo vročitve, kot meni tožnica. Družinski član je pisanje dolžan sprejeti. Torej tudi v primeru, da je bila sodna odločba 22. 3. 2024 vročena hčerki tožnice in ne njej sami,1 je bila vročitev pravilna in je tožnici začel rok za vložitev pritožbe zoper sodno odločbo teči od tega dne.

13.Zmotna so tudi naziranja pritožnice glede dolžine pritožbenega roka. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP) niti ne gre za vrsto spora, v kateri bi bil tak spor izključen (444. člen ZPP). Tožnica je v tožbi z dne 13. 2. 2023 zahtevala ugotovitev ničnosti osmih oporok v vrednosti 200 EUR za vsako,2 torej bi vrednost spornega predmeta ustrezala 1.600 EUR, v vlogi z dne 10. 3. 2023 3 pa je navedla, da zahteva ugotovitev neveljavnosti treh oporok, ter kot vrednost spora navedla 600 EUR, kar je sodišče prve stopnje nato pravilno upoštevalo v vsem nadaljnjem postopku (drugi odstavek 44. člena ZPP). Podatki spisa namreč ne potrjujejo tožničinih navedb o spremembi vrednosti spornega predmeta. Iz zapisnika na naroku z dne 11. 3. 2024 in iz naknadno danega pojasnila sodišča prve stopnje z dne 12. 7. 2024 (red. št. 41) ni razvidno, da bi tožnica na naroku zvišala vrednost spornega predmeta niti da bi bilo na tem naroku kaj govora o tem. Pritožba dvoma glede pravilnosti zapisnika, ki je javna listina, ni vzbudila.

14.Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da znaša pritožbeni rok zoper sodno odločbo 8 dni (tretji odstavek 458. člena ZPP). Na ta rok sodišče prve stopnje tožnice ni bilo dolžno opozoriti že na naroku z dne 11. 3. 2024 (na katerem niti ni razglasilo sodbe), temveč je zadoščalo njegovo pravilno opozorilo glede dolžine pritožbenega roka v pravnem pouku sodne odločbe (šesti odstavek 324. člena ZPP).

15.Tožničina pojasnila v zvezi z njeno odsotnostjo v času vročitve sodne odločbe, kar naj bi botrovalo njeni zamudi z vložitvijo pritožbe, je sodišče prve stopnje obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 116. člena ZPP), o katerem je odločilo z drugim sklepom. Zato za presojo (ne)utemeljenosti pritožbe zoper prvi sklep ta pritožbena pojasnila niso pravno pomembna (z njimi ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitev v obrazložitvi prvega sklepa).

16.Pritožbene navedbe glede pravilne postavitve tožbenega zahtevka ter glede med strankama spornimi dejanskimi in pravnimi vprašanj ne morejo biti predmet presoje pri odločanju o (ne)utemeljenosti pritožbe zoper prvi sklep. Ta sklep se namreč nanaša le na presojo (ne)pravočasnosti tožničine pritožbe zoper sodno odločbo z dne 11. 3. 2024, ne pa na samo vsebino spora med strankama.

Sklepno

17.Pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni odgovorilo izrecno, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih sklepov niso pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18.Ker pritožbeni razlogi v obeh pritožbah niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in izpodbijana sklepa potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

19.Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožnica s pritožbama ni uspela, zato sama krije svoje stroške v zvezi z njima, tožencem pa je dolžna povrniti njihove stroške obeh odgovorov na pritožbo. Upoštevaje priglašene stroške, Odvetniško tarifo (OT) in vrednost spornega predmeta (600 EUR), so toženci upravičeni do povrnitve 373,32 EUR: 250 točk za vsak odgovor na pritožbo po tar. št. 22/1 v zvezi z 19/1 OT, 2 % materialnih stroškov (10 točk) po tretjem odstavku 11. člena OT (vrednost odvetniške točke je 0,60 EUR) in 22 % DDV na vse odvetniške storitve in izdatke (67,32 EUR)). Ostali priglašeni stroški ali niso nastali (sodne takse za odgovor na pritožbi ni) ali pa niso v zvezi s pritožbo. Dosojene stroške je tožnica dolžna tožencem povrniti v roku 8 dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 458. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

-------------------------------

1Iz vročilnice ni razviden pripis, da bi pisanje sprejel kdo drug kot tožnica.

2Pri tem se je tožnica sklicevala na oporoke, ki so datirane bodisi s 30. 8. 2006 bodisi z 31. 8. 2006.

3Ta vloga je bila vložena po pooblaščeni odvetniški družbi, ki je tedaj zastopala tožnico.