Jedro

Posplošene navedbe oziroma predvidevanja, da se z registracijo subjektov vpisov ustvarja zmeda na trgu, s čimer naj bi se povzročila neposredna škoda družbi E. in njemu kot manjšinjskemu družbeniku, ne izkazujejo njegovega pravnega interesa za izpodbijanje firme subjekta vpisa.

Registrsko sodišče ni načeloma izključilo pravnega interesa A. A. kot družbenika v družbi E. Zavzelo je le stališče, da družbenik ni konkretizirano izkazal, v čem naj bi bile z izpodbijanim sklepom prizadete njegove družbeniške pravice. Kot dodaten razlog za svojo odločitev pa je še pojasnilo, da bi lahko imela pravni interes za varstvo firme le družba, ki bi menila, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme. Slednje pomeni, da je družba tista, ki ima najprej upravičenje, da lahko drugi družbi prepreči vpis firme, ki se ne razlikuje jasno od njene firme.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

2. Predlagatelj sam nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Odločitev registrskega sodišča

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožbo proti sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Srg 2016/44726 z dne 19. 10. 2016 (red. št.1), zavrglo.

Bistveni razlogi registrskega sodišča so, da je bil s sklepom 19.10.2016 (po samostojni referentki) dovoljen vpis novega subjekta, družbe E. L. d. o. o., … (v nadaljevanju: E. L.), v sodni register.

Zoper navedeni sklep o vpisu se je pravočasno pritožil A. A. Navajal je, da mu je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Z registracijo subjekta vpisa se je ustvarila zmeda na trgu, s čimer naj bi se povzročala neposredna škoda družbi E. T. d. o. o. (v nadaljevanju: E.) in njemu kot manjšinjskemu družbeniku te družbe. Sodišče pa bi moralo že po uradni dolžnosti zavrniti registracijo subjekta vpisa. Ta družba naj bi imela zavajajoče podobno firmo družbi E. Družbi imata tudi isto fizično osebo za direktorja, kar prav tako ustvarja zmedo o tem, s katerim pravnim subjektom se sklepajo posli.

Registrsko sodišče je ob presoji ali je pritožnik verjetno izkazal, da mu je bil s sklepom prizadet njegov interes v skladu s prvim odstavkom 36. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) ocenilo, da pravnega interesa za vložitev pritožbe pritožnik ni izkazal. Ni namreč jasno in določno pojasnil, v čem naj bi bile prizadete njegove pravne koristi kot družbenika družbe E. Posplošene navedbe oziroma predvidevanja, da se z registracijo subjektov vpisov ustvarja zmeda na trgu, s čimer naj bi se povzročila neposredna škoda družbi E. in njemu kot manjšinjskemu družbeniku ne izkazujejo njegovega pravnega interesa za izpodbijanje firme subjekta vpisa.

Le družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, je procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu firme v register iz razloga varstva firme in nikakor ne družbenik te družbe. To stališče je registrsko sodišče utemeljilo na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Odločitve registrskega sodišča ni omajala niti pritožbena trditev, da je B. B., hkrati edini zakoniti zastopnik in ustanovitelj družbe P. d. o. o. (v nadaljevanju: P.), ki je večinski družbenik v družbi E. in edini ustanovitelj E. L. Pritožnik kot manjšinjski družbenik družbe E. lahko kot družbenik uveljavlja svoje pravice le znotraj družbe, ne more pa kot družbenik, ki ni hkrati zakoniti zastopnik družbe E. namesto nje uveljavljati njenih interesov glede izpodbijanja firme predlagatelja (subjekta vpisa).

Pritožba A. A. 2. A. A. se je zoper sklep registrskega sodišča pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi je ponovil svoje stališče o podanem pravnem interesu iz pritožbe (red. št.2) zoper sklep o vpisu ustanovitve predlagatelja z dne 19. 10. 2016. Dodatno je poudaril, da zaradi očitnega nasprotja interesov, ki jih ima B. B. kot zakoniti zastopnik E., ki je hkrati izključni lastnik večinskega lastnika E., to je družbe P. ter posredni lastnik in direktor E. L., ne bo vložil pritožbe zoper sklep o vpisu navedene družbe v sodni register. Zato je edino on kot družbenik upravičen skrbeti za interes družbe E. Pritožnik kot manjšinjski družbenik E. ustanovitvi družbe E. L. s strani drugega (večinskega) družbenika ni bil obveščen niti ni dal o tem kakršnegakoli soglasja. Ravnanje družbenika P. je torej v očitnem nasprotju z določbo 41. člena ZGD-1, kar še dodatno kaže na to, da registrsko sodišče ne bi smelo dovoliti spornega vpisa v sodni register.

Do upravičenega interesa pritožnik ne bi mogel priti preden ne bi prišlo do razrešitve B. B. kot direktorja družbe E. in izključitve družbe P. kot družbenika iz družbe E. Splošno znano je, da so takšni postopki dolgotrajni in preko njih ne bi bilo mogoče doseči pravočasne pritožbe zoper sporni sklep o vpisu zavajajoče podobne firme družbe v register.

Firmo družbe je pomembno varovati ne le z vidika posamezne družbe temveč tudi z vidika potrošnikov in vseh ostalih deležnikov na trgu. Zato je zmotno stališče registrskega sodišča, da je procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu firme v register le družba in nikakor ne družbenik te družbe. Določilo 23. člena ZGD-1 se uporablja le za primer, ko posamezna družba s tožbo zahteva, da določena družba opusti uporabo firme, njen izbris iz registra in odškodnino.

V konkretnem primeru pa ne gre za pravdni postopek ampak za pritožbo po 36. členu ZSReg. Z izpodbijanim sklepom pa je bila prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Na pravilnost pritožbenega stališča je mogoče sklepati tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 551/2013. 3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep registrskega sodišča. Zahteval je povračilo stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi sodišča druge stopnje

5. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča. Registrsko sodišče je moralo v postopku s pritožbo A. A. zoper sklep samostojne sodne referentke o vpisu predlagatelja v sodni register najprej ugotavljati, ali ima nekdo, ki ni subjekt vpisa, pravni interes za vložitev pritožbe v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZSReg. To pa pomeni, da pritožnik ne more na noben drug način kot s pritožbo v tem registrskem postopku doseči zase ugodnega pravnega položaja. Z izpodbijanim vpisom bi morale torej biti prizadete njegove pravice družbenika v družbi E. 6. Pritožnik v pritožbi le ponavlja svoje stališče, ki ga je navedel že v pritožbi zoper sklep o vpisu E. L. v sodni register. S pritožbenimi trditvami, da bi lahko le on kot družbenik preprečil vpis subjekta v sodni register s firmo, ki po njegovi oceni vnaša zmedo v poslovanje ostalih družb, ki se ne razlikujejo jasno od firm vseh drugih družb, ne more uspeti. Po 23. členu ZGD-1 se namreč varuje firma družbe. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da ima E. dva zakonita zastopnika, ki samostojno zastopata družbo, to sta B. B. in C. C. Če prvi zakoniti zastopnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani sklep bi jo lahko drugi, ki tega ni storil. 7. Res je v prvem odstavku 23. člena ZGD-1 določeno, da registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v Republiki Sloveniji. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem postopku potrdilo kot pravilno odločitev registrskega sodišča o pomanjkanju pritožnikovega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper vpis predlagatelja v sodni register. Le če bi ugotovilo, da je pravni interes pritožnika podan in bi bila odločitev registrskega sodišča napačna, bi se moralo ukvarjati z vsebino vpisa E. L. v sodni register.

8. Zmotno je pritožbeno stališče, da družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme lahko vloži le tožbo, s katero zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZGD-1. V prvem in drugem odstavku 23. člena ZGD-1 je zagotovljeno varstvo firme v registrskem in pravdnem postopku.

9. Registrsko sodišče ni načeloma izključilo pravnega interesa A. A. kot družbenika v družbi E. Zavzelo je le stališče, da družbenik ni konkretizirano izkazal v čem naj bi bile z izpodbijanim sklepom prizadete njegove družbeniške pravice. Kot dodaten razlog za svojo odločitev pa je še pojasnilo, da bi lahko imela pravni interes za varstvo firme le družba, ki bi menila, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme. Slednje pomeni, da je družba tista, ki ima najprej upravičenje, da lahko drugi družbi prepreči vpis firme, ki se ne razlikuje jasno od njene firme. Razlogi registrskega sodišča v izpodbijanem sklepu torej niso materialnopravno zmotni.

10. V podkrepitev svojega pritožbenega stališča, se je pritožnik skliceval tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 551/2013. V omenjeni zadevi je namreč šlo za predlog družbenika in vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodni register pri že vpisanem subjektu vpisa, ki je temeljil na 23. členu ZSReg.

Pritožbeno sodišče je odločilo naslednje. Ker niti zakon (ZGD-1 niti ZSReg) za vpise na podlagi sklepa skupščine, sklicane s strani družbenika po določbah 511. člena ZGD-1 ne določa drugače, je lahko na taki skupščini sprejete sklepe, za vpis v sodni register predlagal tudi eden izmed družbenikov. Zaradi kolizije interesov, pri čemer je bil eden izmed družbenikov tudi zakoniti zastopnik subjekta vpisa, ki je bil na podlagi sklepa skupščine odpoklican, je bilo iluzorno pričakovati, da bo predlog za vpis izbrisa zakonitega zastopnika v sodni register vložil na skupščini družbe odpoklicani poslovodja.

Ob teh nosilnih razlogih v navedenem sklepu pritožbenega sodišča je bilo zavzeto stališče, da je upravičen predlagatelj vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register, ki ga je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

11. Niti dejansko stanje niti uporabljeno materialno pravo v navedenem sklepu, se ne skladata z dejanskim stanjem in materialnim pravom v konkretnem primeru. Zato stališč iz navedenega sklepa ni mogoče uporabiti pri odločitvi v tem pritožbenem postopku. Pritožnik kot družbenik E. ni edini, ki bi lahko vložil pritožbo zoper vpis predlagatelja v sodni register. Če bi družba E. menila, da predlagatelj v sodnem registru ne bi smel biti vpisan s firmo E. L. bi temu lahko s pritožbo nasprotoval njen drugi zakoniti zastopnik C. C. Zato vseh zatrjevanih statusnih in premoženjskih povezav B. B. s predlagateljem, sodišče druge stopnje ni upoštevalo kot pravno odločilnih za odločitev v pritožbenem postopku.

12. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno pomembne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP, 19. člen ZSReg in 37. člen ZNP).

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.