Jedro

Pravno dejanje ustanovitve nove družbe ni samo po sebi izpodbojno, temveč je izpodbojno v povezavi s celotnim potekom prenosa spornih nepremičnin, iz katerega izhaja, da je bil prenos nepremičnin, oz. poslovnih deležev neodplačen, posledično pa, da je bila tožeča stranka oškodovana. Na tožeči stranki je namreč ostala samo bilančna pasiva. Tem odločilnim razlogom sklepa pa se pritožba popolnoma izogne. Tako se izkaže za pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za neodplačen prenos.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika – prvo tožene stranke zoper sklep XI Pg 1908/2014 z dne 18. 7. 2014 o izdaji začasne odredbe.

2. Prvo tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz razloga napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni, tako da ugovoru ugodi in sklep o izdaji začasne odredbe razveljavi, predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe kot neutemeljen zavrne, postopek zavarovanja ustavi in razveljavi vsa opravljena dejanja, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse stroške, ki so nastali v zvezi s tem postopkom, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila ter višjemu sodišču predlagala, da jo zavrne in sklep sodišča prve stopnje obdrži v veljavi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot odločilno pritožnica v pritožbi izpostavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar naj bi sodišče posledično zmotno uporabilo tudi materialno pravo. Po njenem mnenju tožeča stranka ni izkazala verjetnosti svojega tožbenega zahtevka, saj ustanovitev družbe P. d. o. o. s stvarnim vložkom in družbena pogodba ne izpolnjujeta objektivnega elementa izpodbojnosti po 271. členu ZFPPIPP, zato naj bi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožba zatrjuje, da ustanovitev družbe s stvarnim vložkom ne pomeni neodplačnega prenosa premoženja, ampak davčno nevtralen pravni posel, pri katerem gre za transformacijo realnega premoženja v finančno. Nepremičnine, ki sestavljajo stvarni vložek, so sprva predstavljale osnovna sredstva vlagatelja stvarnega vložka, po izpeljani ustanovitvi s stvarnim vložkom, pa je prvo tožena stranka pridobila sorazmeren poslovni delež v novoustanovljeni družbi, ki se vodi pod računovodsko postavko naložb. Celotna vrednost premoženja ustanoviteljev se je tako ohranila, zato nikakor ni moglo priti do oškodovanja stečajne mase. Vse nepremičnine so bile vložene kot stvarni vložek skupaj z vsemi obremenitvami, zaradi česar so upniki tudi po ustanovitvi nove družbe ostali v enakem položaju kot prej. Med te obremenitve spadajo tudi zemljiški dolgovi, kateri so bili ustanovljeni pred ustanovitvijo prvo tožene stranke in so bili ob ustanovitvi s stvarnim vložkom tudi upoštevani.

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa obrazložilo, da sta družbi P. G. d. o. o. in P. d. o. o. dne 22. 3. 2013 ustanovili prvo toženo stranko, tako da sta nanjo prenesli sporne nepremičnine v obliki stvarnega vložka, vendar, pa sta, še pred pripojitvijo družbe P. G. d. o. o. k tožeči stranki, celotni poslovni delež v prvo toženi stranki prenesli na angleško družbo DE. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da so zato dolžnikove navedbe, da je družba P. G. d. o. o. na tožečo stranko namesto nepremičnine same pač prenesla enakovreden poslovni delež, neutemeljene. Nepremičnine so bile prenesene od O. d. o. o. na P. d. o. o. in na P. G. d. o. o. ter slednjič z družbeno pogodbo o ustanovitvi prvo tožene stranke opr. št. SV 165/2013 z dne 11.3.2013 nanjo. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa podrobno pojasnilo, da je družba P. d. o. o. svoj 100% poslovni delež v družbi P. d. o. o. prenesla na angleško družbo DE neodplačno. Prenos pa je bil opravljen pred pripojitvijo družbe P. G. d. o. o. k tožeči stranki. Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje smiselno izhaja, da pravno dejanje ustanovitve nove družbe P. d. o. o. ni samo po sebi izpodbojno, temveč je izpodbojno v povezavi s celotnim potekom prenosa spornih nepremičnin, iz katerega izhaja, da je bil prenos nepremičnin, oz. poslovnih deležev neodplačen, posledično pa, da je bila tožeča stranka oškodovana. Na tožeči stranki je namreč ostala samo bilančna pasiva. Tem odločilnim razlogom sklepa pa se pritožba popolnoma izogne. Tako se izkaže za pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za neodplačen prenos. Pritožnica pa s svojimi neutemeljenimi stališči ni uspela izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje, da je upnik izkazal za verjetno terjatev na podlagi izpodbojnih dejanj stečajnega dolžnika po določbah ZFPPIPP.

7. Trditve pritožbe, da izdana začasna odredba prekomerno in nedopustno posega v premoženje in pravice pritožnice in se ji s tem povzroča nepopravljiva škoda, so ostale na ravni pavšalnosti. Pritožnica ni konkretizirala, na kakšen način naj bi bilo njeno poslovanje zaradi izdaje začasne odredbe omejeno in kakšna naj bi bila konkretna škoda, ki bi se ji s tem povzročila. Nasprotno je tožeča stranka kot verjetno izkazala nevarnost, da lahko pride do nepopravljive škode, če začasna odredba ne bo izdana in bi prišlo do nadaljevanja odtujevanja ali/in obremenjevanja omenjenih nepremičnin, zaradi česar bi bila uveljavitev vtoževane terjatve posledično onemogočena. Očitki pritožnice so torej tudi v tem delu neutemeljeni.

8. V postopku zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o izvršbi (239. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o zavarovanju, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor (smiselno drugi odstavek 9. člena ZIZ). Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba (peti odstavek 9. člena ZIZ). Predmet preizkusa obravnavane pritožbe je sklep z dne 26. 11. 2014, s katerim je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor, ki ga je prvo tožena stranka vložila zoper izdano začasno odredbo. Glede razlogov sklepa o obstoju nevarnosti je prvo tožena stranka ugovarjala, da premoženje, na katerega se nanaša začasna odredba, še ni predmet pravde, ker tožeča stranka ni plačala sodne takse, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu na te navedbe odgovorilo v 7. točki obrazložitve. V tem delu pritožnica razlogom sodišča prve stopnje več ne nasprotuje. Trdi pa v pritožbi, da sodišče prve stopnje v sklepu o izdaji začasne odredbe ni navedlo odločilnih dejstev, iz katerih bi izhajalo, na podlagi česa je bil ugotovljen subjektivni pogoj nevarnosti za izdajo začasne odredbe. Navedeni očitek ni utemeljen, ker je sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa dopolnilo (manjkajoče) razloge o obstoju predpostavk za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 272. člena ZIZ. Po navedeni določbi mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ) ali pa, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je odredba o začasni prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin in vpis začasne odredbe v zemljiško knjigo, potrebna zato, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, do katere bi lahko prišlo v primeru, če začasna odredba ne bi bila izdana in bi prvo tožena stranka razpolagala z nepremičninami, še zlasti ob upoštevanju prodaje dolžnika kupcu s sedežem v tujini. Ker je sodišče prve stopnje razloge o pogojih za izdajo začasne odredbe dopolnilo v sklepu, s katerim je zavrnilo dolžnikov ugovor, le ta v pritožbi neutemeljeno sklepu očita neobrazloženost in nepreizkusljivost odločitve. Tako se tudi pritožbeni očitek, da se je sodišče prve stopnje ob ugotavljanju nevarnosti v sklepu o začasni odredbi sklicevalo na 271. člen ZFPPIPP, ki da s pogoji za izdajo začasne odredbe nima veze, izkaže kot neutemeljen. Zato ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, oba v zvezi z 239. členom ZIZ. Ugotovitve o obstoju nevarnosti nadaljnjega razpolaganja s spornim premoženjem pa pritožnica ne izpodbija niti je ne poskuša omajati. Pritožbeno sodišče sicer pripominja, da ni odločilno, da je postal imetnik poslovnega deleža družba s sedežem v tujini, saj ima sedež znotraj EU, kljub temu pa ostala neizpodbita dejstva potrjujejo pravilnost ocene sodišča prve stopnje, da so v konkretnem primeru podane vse predpostavke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ in da jih prvo tožena stranka ni uspela z ugovorom ovreči. 10. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Tožeča stranka pa sama nosi stroške odgovora na pritožbo, ker njen odgovor ni pripomogel k razjasnitvi stvari oz. odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).