Jedro

Pojmi "stavbno zemljišče", oziroma "parcela" in "gradbena parcela" so po Pravilniku o meritvah za odmero komunalnega prispevka primerljivi pojmi. To pomeni, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Uprave Mestne občine Nova Gorica, št. 479-50/2015-7 z dne 16. 3. 2016 in odločba župana Mestne občine Nova Gorica, št. 033-1/2016-19 z dne 24. 6. 2016, se odpravita ter se zadeva vrne Upravi Mestne občine Nova Gorica v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. S prvostopenjsko odločbo je bil tožnici, kot lastnici objekta na zemljišču s parc. št. 3587/12 k.o. ..., zaradi spremembe namembnosti objekta (iz poslovne in upravne stavbe v enostanovanjsko stavbo) odmerjen komunalni prispevek v znesku 10.184,03 EUR (1. točka izreka), ki ga mora poravnati v 30-ih dneh od vročitve odločbe na tam navedeni račun (2. točka izreka). V 3. točki izreka je bilo določeno, da je plačilo komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, s 4. točko izreka pa je bilo odločeno, da stroškov postopka ni.

2. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe je razvidno, da je upravni organ komunalni prispevek odmeril na podlagi določb Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju Odlok), ki je bil sprejet na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). Glede na definicijo "parcele objekta" iz 4. člena Odloka je prvostopenjski organ pri odmeri komunalnega prispevka upošteval celotno površino parcele št. 3587/12, to je 2.528,00 m2. Meni, da se tožnica neutemeljeno sklicuje na določbe Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik), saj je Mestna občina Nova Gorica pravočasno sprejela program opremljanja za celotno občino, zato se komunalni prispevek odmerja na tej podlagi in ne na podlagi Pravilnika. Pri tem se prvostopenjski organ sklicuje na določbo enajstega odstavka 79. člena ZPNačrt. 3. Pritožbeni organ je odpravil 2. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe ter odločil, da je tožnica dolžna poravnati (odmerjeni) komunalni prispevek v 30-ih dneh od pravnomočnosti prvostopenjske odločbe, v preostalem delu pa je pritožbo tožnice zavrnil. Strinja se namreč s stališčem prvostopenjskega organa, da Odlok ne predvideva odmere komunalnega prispevka samo za del zemljiške parcele. Dodaja še, da ima celotna parcela št. 3587/12 k.o. ... po podatkih iz uradnih evidenc status stavbnega zemljišča, zato je celotna zemljiška parcela stavbno zemljišče (lastna parcela) predmetnemu objektu.

4. Tožnica zoper obe odločbi vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da odločbi odpravi in zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V tožbi pojasnjuje, da stoji predmetni objekt na parceli št. 3587/12 k.o. ..., ki je (po zgraditvi objekta) nastala z združitvijo dveh prej ločenih parcel. Pri spremembi namembnosti objekta se bo ta minimalno spremenil, saj se bo spremenila le neto tlorisna površina iz 106,20 m2 na 110,58 m2. Toženka je komunalni prispevek odmerila na podlagi določb Odloka, pri čemer je pri izračunu napačno upoštevala celotno površino parcele št. 3587/12 k.o. ... Odlok namreč takšne podlage ne daje, saj v 4. členu definira "parcelo objekta". Glede na navedeno določbo je toženka nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj ni ugotavljala površine tistega dela parcele, na katerem stoji objekt in na katerem so urejene površine, ki objektu služijo. Prav tako ni ugotavljala kako je v gradbenem dovoljenju, oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določena gradbena parcela, oziroma funkcionalno zemljišče ter koliko znaša njuna površina. Tožnica nadalje navaja, da so merila za odmero komunalnega prispevka določena v prvem odstavku 82. člena ZPNačrt, ki v 24. točki prvega odstavka 2. člena definira stavbno zemljišče. Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka določa Pravilnik, ki govori o t.i. parceli objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri objekt stoji, in določena površina ob njem. Poudarja, da niti določbe ZPNačrt niti določbe Pravilnika in Odloka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev stavbnega zemljišča z zemljiško (katastrsko) parcelo, na kateri, oziroma na delu katere stoji objekt. Takšno stališče je Upravno sodišče RS že zavzelo v več sodbah, ki jih tožnica v tožbi citira in prilaga. Prvostopenjskemu organu očita, da ni utemeljil razlogov, zakaj je upošteval celotno površino parcele (navedel je le pravno podlago), drugostopenjski organ pa neutemeljeno enači status zazidljive zemljiške parcele s "stavbnim zemljiščem" v pomenu ZPNačrt, oziroma "parcelo objekta" po Pravilniku. Tožnica nadalje pripominja, da je v konkretnem primeru iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja jasno razvidno kateri del parcele obsega urejene površine, ki služijo samemu objektu. V nadaljevanju tožbe še dodaja, da iz definicije "parcele objekta" v Odloku izrecno ne izhaja, da je lahko parcela objekta tudi zgolj del zemljiške parcele. V primeru, če se ta določba razlaga tako, kot jo razlaga toženka, Odlok v tem delu ni v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom, zato ga sodišče pri presoji ne sme uporabiti (t.i. exceptio illegalis).

6. Toženka v odgovoru na tožbo po vsebini ponavlja navedbe iz obrazložitve drugostopenjske odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

7. Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 3. 10. 2016 odgovarja na navedbe toženke v odgovoru na tožbo.

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je sporna višina obračunanega komunalnega prispevka zaradi spremembe namembnosti objekta, in sicer je sporno, ali je upravni organ ravnal prav, ko je pri izračunu komunalnega prispevka upošteval celotno površino zemljiške parcele št. 3587/12 k.o. ... (v izmeri 2.528,00 m2), na kateri stoji objekt tožnice.

10. V skladu s prvim odstavkom 82. člena ZPNačrt se komunalni prispevek med drugim določi ob upoštevanju površine stavbnega zemljišča. V skladu s 24. točko prvega odstavka 2. člena ZPNačrt je stavbno zemljišče zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov. Enako določa Pravilnik v 2. členu, po katerem je parcela zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno zgraditi objekt ali je objekt že zgrajen (drugi odstavek), oziroma se za parcelo po tem pravilniku šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov (tretji odstavek). Glede na navedeno se kot površina stavbnega zemljišča v skladu z drugim odstavkom 5. člena Pravilnika pri izračunu komunalnega prispevka upošteva velikost parcele, če parcela objekta ni določena pa stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5. Določba torej govori o t.i. parceli objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri stoji objekt in določena površina ob njem.

11. Navedene opredelitve po mnenju sodišča kažejo, da so pojmi "stavbno zemljišče", oziroma "parcela" in "gradbena parcela" po Pravilniku primerljivi pojmi. Po določbi petega odstavka 127. člena ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07) je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. To pomeni, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Takšno stališče je zavzela tudi enotna in ustaljena sodna praksa tega sodišča, na kar utemeljeno opozarja tožnica v tožbi (primerjaj npr. sodbe tega sodišča, U 1607/2008 z dne 22. 4. 2010, I U 1592/2010 z dne 12. 5. 2011, I U 1610/2010 z dne 6. 10. 2011, I U 2103/2011 z dne 24. 5. 2012, I U 190/2013 z dne 18. 4. 2013, I U 1518/2013 z dne 13. 2. 2014, I U 80/2014 z dne 17. 4. 2014, II U 84/2015 z dne 16. 12. 2015, II U 85/2015 z dne 16. 12. 2015, I U 1853/2015 z dne 27. 10. 2016).

12. Po presoji sodišča pa ne samo določbe ZPNačrt in Pravilnika, pač pa tudi določba 4. člena Odloka, ki opredeljuje "parcelo objekta", v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne daje podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji obravnavani objekt. Tudi Odlok uporablja izraz "parcela objekta" in jo definira kot zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela objekta se šteje tudi gradbena parcela objekta, ki jo je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot zemljiško parcelo (praviloma kot eno in le v izjemnih primerih kot več zemljiških parcel), ali funkcionalno zemljišče, kakor to izhaja iz gradbenega dovoljenja.

13. Ne glede na to, da Odlok izrecno ne določa, da je lahko "parcela objekta" samo del zemljiške parcele, to po presoji sodišča izhaja iz besedila definicije tega pojma kot celote (in nenazadnje tudi iz same naslovitve definicije). Pri tem sodišče dodaja, da je bil Odlok sprejet na podlagi Pravilnika (7. člena). Da lahko občina predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka zgolj skladno z ZPNačrt in Pravilnikom, pa izhaja (tudi) iz tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt. 14. Toženka je torej s tem, ko je za stavbno zemljišče štela celotno površino zemljiške parcele, na delu katere stoji tožničin objekt, ravnala v nasprotju s prej navedenimi določbami ZPNačrt, Pravilnika in Odloka. Zaradi napačne razlage materialnopravne ureditve ni ugotavljala vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev v zadevi, namreč, kakšen del zemljiške parcele je mogoče šteti za stavbno zemljišče po ZPNačrt, Pravilniku in po določbah Odloka.

15. Navedeno pomeni, da je toženka zmotno uporabila materialni predpis, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in obe izpodbijani odločbi odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, po četrtem odstavku istega člena pa je ta organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava. Pri ponovni odmeri komunalnega prispevka bo toženka zato morala v skladu z zgoraj obrazloženimi stališči sodišča najprej ugotoviti, kakšen del zemljišča tožnice sploh lahko šteje za stavbno zemljišče, v obrazložitvi pa navesti konkretne okoliščine, na podlagi katerih bo določila površino tega zemljišča. 16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih odločb ter upravnega spisa očitno, da je potrebno upravna akta odpraviti.

K II. točki izreka:

17. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

18. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena omenjenega pravilnika). Ker je pooblaščenec tožnice zavezanec za DDV, se priznani znesek, v skladu z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča RS, poveča za uveljavljani 22 % DDV. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (37. člen in opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

19. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).