Jedro

V postopku za ureditev mej mora izvedenec geodetske stroke sodelovati praktično ves čas (134., 135. in 138. člen ZNP). Pritožniki konkretno ne pojasnijo, kateri stroški naj bi nastali prav zaradi predlagateljeve zahteve po postavitvi novega izvedenca. Pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da zaradi postavitve novega izvedenca niso nastali bistveno drugačni stroški, kot bi nastajali, če bi se nepravdni postopek končal s prvim izvedencem. V vsakem primeru bi se moral izvedenec udeležiti naroka na kraju samem dne 7.7.1998, ki je bil razpisan že pred razrešitvijo prvega ter postavitvijo novega izvedenca; glede na določbo 135. člena ZNP pa bi v vsakem primeru nastali tudi stroški za izdelavo skice, v kateri je razvidna meja, o kateri je bila sklenjena poravnava. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da predlagatelj z zahtevo po postavitvi novega izvedenca ni povzročil posebnih stroškov postopka, ki bi narekovali drugačno stroškovno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, torej da skupne stroške trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da skupni stroški nepravdnega postopka znašajo 258.314,00 SIT in jih trpijo predlagatelj do višine 129.157,00 SIT, nasprotna udeleženca A. in J. Z. nerazdelno do višine 79.868,00 SIT in L. A. do višine 49.289,00 SIT. Sodišče prve stopnje je, ker je doslej stroške zalagal predlagatelj, sklenilo, da sta mu dolžna nasprotna udeleženca A. in J. Z. nerazdelno povrniti 79.868,00 SIT skupnih stroškov, nasprotni udeleženec L. A. pa 49.289,00 SIT skupnih stroškov. Zoper tak sklep se zaradi napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožujejo nasprotni udeleženci. V pritožbi navajajo, da je v tej zadevi izvedenec dipl. ing. B. K. opravil temeljito, obsežno in korektno delo. Predlagatelj je bil tisti, ki z njegovim delom ni bil zadovoljen, zaradi česar je sodišče izvedenca razrešilo in zaradi neobrazložene in neutemeljene kaprice predlagatelja postavilo novega izvedenca dipl. ing. V. P.. Novo imenovani izvedenec je ponovno opravil že narejeno delo. Nasprotni udeleženci zato menijo, da so dodatni stroški nastali izključno po krivdi predlagatelja. Stroške izvedenca dipl. ing. B. K. naj zato v celoti krije predlagatelj, ki z njegovim delom ni bil zadovoljen. Sodišče bi moralo upoštevati tudi krivdo posameznega udeleženca za nastanek spora. Predlagatelj je brez razloga zatrjeval mejo, ki je bila bistveno odmaknjena od uživalne meje, ker si je pač hotel prilastiti prostor preko lesene ograje. Meja se je nato uredila po obstoječi leseni ograji. Postopek je torej tekel po krivdi predlagatelja. Nasprotni udeleženci zato predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj pri odmeri stroškov upošteva celoten 139. členi Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V skladu z določbo četrtega odstavka 31. člena ZNP je bila pritožba vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe. V odgovoru pojasnjuje, da mu je L. A. odmerjene stroške že plačal, zato dvomi, da je vložil pritožbo. Tudi nasprotni udeleženci z delom prvega izvedenca niso bili zadovoljni, zato je bil postavljen nov izvedenec. Dejstvo je, da je bilo mejne linije na terenu potrebno urediti in vnesti v geodetsko dokumentacijo, kar je bilo opravljeno v korist vseh mejašev. Pritožba ni utemeljena. V skladu z določbo drugega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa je ugotovilo, da ni podana nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi je določba 139. člena ZNP, po kateri skupne stroške v postopku za ureditev mej trpijo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja; sodišče pa lahko o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Citirano določbo je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno, ko je o stroških postopka odločilo po prvem kriteriju, torej v sorazmerju z dolžino meja udeležencev nepravdnega postopka. Nasprotni udeleženci v pritožbi zatrjujejo, da je nepravdni postopek tekel po krivdi predlagatelja. Menijo, da je krivda predlagatelja za nastanek spora v tem, da je "zatrjeval mejo - brez razloga - bistveno odmaknjeno od uživalne meje - torej od meje po zadnji mirni posesti, ker si je hotel prilastiti prostor preko svoje lesene ograje". Nasprotni udeleženci takšne pritožbene trditve z ničemer ne dokažejo, iz poteka nepravdnega postopka ter skic sodnih izvedencev pa je razvidno, da je bila meja med vsemi udeleženci sporna; meja, kot je bila dogovorjena v sodni poravnavi pa je drugačna tako od linije, ki jo je zatrjeval predlagatelj, kot od linije, ki so jo zatrjevali nasprotni udeleženci. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da ni izkazano, da bi bil predlagatelj kriv za nastanek spora o meji in ni razlogov, da bi kril vse skupne stroške. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo pravilno poudarja, da je bila meja urejena v interesu vseh udeležencev postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da skupne stroške trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja. Glede pritožbenih trditev v zvezi s predlagateljevo zahtevo po razrešitvi prvega ter postavitvi novega sodnega izvedenca pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ta na razporeditev stroškov nepravdnega postopka ni vplivala. V skladu z določbo 134. člena ZNP mora sodišče v postopku za ureditev meje opraviti narok na kraju samem, na katerega povabi izvedenca geodetske stroke. V skladu z določbo 135. člena ZNP se na naroku napravi skica, ki je sestavni del zapisnika o naroku. V skladu z določbo drugega odstavka 138. člena ZNP pa je skica tudi sestavni del sklepa. V postopku za ureditev mej mora torej izvedenec geodetske stroke sodelovati praktično ves čas. Pritožniki konkretno ne pojasnijo kateri stroški naj bi nastali prav zaradi predlagateljeve zahteve po postavitvi novega izvedenca. Pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da zaradi postavitve novega izvedenca niso nastali bistveno drugačni stroški, kot bi nastajali če bi se nepravdni postopek končal s prvim izvedencem. V vsakem primeru bi se moral izvedenec udeležiti naroka na kraju samem dne 7.7.1998, ki je bil razpisan že pred razrešitvijo prvega ter postavitvijo novega izvedenca; glede na določbo 135. člena ZNP pa bi v vsakem primeru nastali tudi stroški za izdelavo skice v kateri je razvidna meja o kateri je bila sklenjena poravnava. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da predlagatelj z zahtevo po postavitvi novega izvedenca ni povzročil posebnih stroškov postopka, ki bi narekovali drugačno stroškovno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Ker niso podani niti v pritožbi uveljavljani, niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi z določbo 37. člena ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe zveznega ZPP (Ur. l. SFRJ 4/77, 27/90 in Ur. l. RS 55/92).