Jedro

Ali se nekomu vzame poslovna sposobnost oz. se mu delno ali v celoti vrne, ni odvisno od vrste napake, ampak od njene velikosti in intenzivnosti in od pobude večjega ali manjšega varstva. To pa pomeni, da mora sodišče, kadar odloči, da se samo deloma odvzame poslovna sposobnost, ugotavljati na katerih področjih življenja in delovanja lahko ta oseba svobodno funkcionira.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v celoti in zadeva v r n e sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlagateljici E. K. deloma vrne poslovna sposobnost. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bilo predlagateljici s sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju opr. št. Rnp 76/76 z dne 23.11.1976 odvzeta poslovna sposobnost iz razlogov, ker gre pri njej za duševno motnjo iz schizofrenskega kroga, dolgoleten bolezenski proces, ki je pri njej povzročil spremenjenost celotne osebnosti, kar se odraža v motnjah mišljenja, doživljanje sebe in okolice. Sodišče je ugotovilo, da je pri predlagateljici vendarle prišlo do spremembe, zaradi katere je po mnenju sodišča predlagateljici možno vrniti poslovno sposobnost delno. Pri tem je ugotovilo, da živi predlagateljica v stanovanjski skupnosti in da relativno samostojno razpolaga z denarjem, pri čemer ima nadzor trošenja njenega denarja C. z. s. d.. Po mnenju sodišča se je voljna sposobnost predlagateljice toliko izboljšala, da je le-ta saj delno sposobna skrbeti zase. Zato je sodišče kljub nasprotovanju C. z. s. d. odločilo, da se predlagateljici delno vrne poslovna sposobnost, saj je vsaj delno sposobna skrbeti zase, naloga C. z. s. d. C. pa je, da predlagateljici nudijo pomoč in vodenje pri stvareh, ki jih sama ni sposobna opraviti. Zoper sklep se je pravočasno pritožil C. z. s. C. delo kot skrbstveni organ in kot skrbnik predlagateljice in v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da niso podani razlogi za delno vrnitev poslovne sposobnosti in v pritožbi navaja, da so tekom postopka v dogovoru s sodiščem predlagateljici pripravili samostojno stanovanje, vendar se vanj ni želela vseliti z obrazložitvijo, da so v stanovanju posiljevalci, ki čakajo nanjo. Tako so ji začasno omogočili življenje izven domskega varstva in se je 8.5.2001 preselila v stanovanjsko skupino v okviru O. na M. .... Ta program je namenjen duševnim bolnikom in jih usposablja za samostojno življenje. Predlagateljica se je v ta program v začetku dobro ujela, ker je bila motivirana, vendar pa so kasneje nastali problemi. Tako ostaja v tej skupnosti le ob nenehni podpori, vzpodbujanju in opominjanju vodje stanovanjske skupnosti M. O.. Predlagateljici so tudi omogočili samostojno razpolaganje z delom njenih finančnih sredstev na tak način, da so ji na hranilno vlogo nakazali 890.280,00 SIT. Vendar je predlagateljica ta denar v obdobju enega meseca skoraj v celoti porabila tako, da ga je nakazovala osebam, ki naj bi jim bila dolžna, vendar te osebe dejansko ne obstajajo. Zato menijo, da delna vrnitev poslovne sposobnosti predlagateljici ni v korist, saj je diagnoza ostala nespremenjena in pri njej ni prišlo do takšnih sprememb, zaradi katerih bi se ji lahko delno vrnila poslovna sposobnost. Tudi izvedenec psihiater M. V. je na naroku 29.11.2002 podal psihiatrično poročilo in je po njegovem mnenju predlagateljičina želja po vrnitvi poslovne sposobnosti še edina preostala manifestacija stika z realnim življenjem, vse ostalo pa je podrejeno njeni blodnjavosti. Izvedenec je sodišče opozoril na dejstvo, da kakršnakoli sprememba statusa glede spremembe poslovne sposobnosti lahko hitro vodi do njene vrnitve v azil, to je poseben socialni zavod. Po določbi 208. čl. ZZZDR lahko center za socialno delo po potrebi določi, katere posle sme oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, opravljati samostojno in brez odobritve in po razmišljanju o tem, katere posle bi lahko predlagateljica opravljala samostojno, so ugotovili, da potrebuje vodenje pri vseh pomembnih področij delovanja človeka (premoženjske, pravne, finančne, osebne zadeve). Tako bi ji delna vrnitev poslovne sposobnosti dala le lažen občutek sposobnosti sprejemanja pravilnih odločitev in obstaja bojazen, da bo ponovno odšla v tujino, uničila osebne dokumente, negospodarno trošila denar, opustila jemanje zdravil, podajala lažne ovadbe in podobno, zato je možno njeno funkcioniranje le, če je pod skrbništvom in če ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost. Zato je tudi njihova predstavnica na glavni obravnavi navedla, da se sicer strinja z morebitno delno vrnitvijo poslovne sposobnosti, vendar pod pogojem, da sodišče odloči, na katerem področju delovanja potrebuje E.K. pomoč, oziroma na katerem področju je sposobna delovati samostojno. Glede na to predlagajo, da se pritožbi ugodi in da se sklep o delni vrnitvi poslovne sposobnosti E. K. razveljavi, oziroma da sodišče odloči, da se njenemu predlogu za vrnitev poslovne sposobnosti ne ugodi. Pritožba je utemeljena. Razlogi v sklepu sodišča prve stopnje, kjer obrazlaga, zakaj obstajajo pogoji za delno vrnitev poslovne sposobnosti, so preveč pavšalni in skopi, sodišče ni skrbno ocenilo vseh dokazov, ki jih je izvedlo, oziroma vseh okoliščin pomembnih za odločanje, pritožnik pa pravilno opozarja na to, da se sodišče ni ukvarjalo s tem, katera so tista področja, na katerih bi lahko E.K. samostojno nastopala v pravnem prometu. Sodišče zaključuje, da je pri predlagateljici vendarle prišlo do spremembe, ki je v tem, da sedaj živi v stanovanjski skupnosti in da relativno samostojno razpolaga z denarjem. Navedlo je tudi, da se je njena voljna sposobnost toliko izboljšala, da je vsaj delno sposobna skrbeti zase. Pri tem pa sodišče ni ocenilo niti mnenje izvedenca niti izpovedbe M. O.. Po 54. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) lahko sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost. Predlagateljici je bila s sklepom Občinskega sodišča v Celju opr. št. Rnp 76/76 z dne 23.11.1976 popolnoma odvzeta opravilna sposobnost. Takrat se je predlagateljica imenovala A. K.. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da se je postopek začel po tistem, ko je predlagateljica rodila in ko je center ugotovil, da ni sposobna skrbeti za otroka in je bilo nujno urediti vprašanje posvojitve. Takrat jo je izvedenec ocenil kot bolnico, pri kateri gre za dolgotrajen maligen psihotičen proces, ki jo je docela razosebil. Tako je zaključil, da ni več v stanju pravilno ocenjevati in dojemati dogajanj v okolici in s tem v zvezi tudi ni več sposobna, da bi uspešno in smotrno varovala lastne koristi in koristi svojih bližnjih. Tako tudi ni bila sposobna pravilno vzgajati otrok, zato je v dani situaciji odvzem opravilne sposobnosti ne samo koristen, temveč nujen in edino umesten ukrep (vzeto iz sklepa Rnp 76/74). Kakšno je bilo življenje predlagateljice od 1976 pa do vložitve predloga za vrnitev 1996, torej 20 let, je razvidno iz tega spisa in delno iz mnenja izvedenca V., ne pa tudi iz razlogov sklepa. Pritožbeno sodišče je s sklepom z dne 11.2.1998 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to zgolj s pavšalnimi razlogi zavrnilo predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, ne da bi kritično in v skladu z določilom čl. 44 do 56 ZNP ocenilo mnenje izvedenca, ki je navedel, da se je predlagateljičino stanje v zadnjem času izboljšalo in ki je v mnenju tudi podal, kakšna je v osnovi strokovne doktrine zahteva pri delu z duševnimi bolniki in navedel, da je bilo vse to pri predlagateljici zanemarjeno, kar je, glede na njeno 20 letno hospitalizacijo, njeno stanje še poslabšalo. Izvedenec je takrat še povedal, da močno dvomi v sposobnost katerekoli osebe, da zaživi samostojno, po več kot 20 letih institucionalnega življenja. Pritožbeno sodišče tu ne bo navajalo, kakšni so trendi moderne psihiatrije, vendar pa je za opozoriti vse inštitucije, ki morajo skrbeti za ljudi, da je ta skrb pač že po svoji naravi stvari zvezana z nevšečnostmi, saj tisti, ki so zdravi in osebnostno urejeni in torej ne moteči, pač ne potrebujejo pomoči. Zato je lahko ukrep, s katerim se neko osebo zapre v dom zaprtega tipa in se ji odvzamejo vse pravice, skrajnost. Pravica do svobodnega odločanja je temeljna osebnostna pravica, saj ne sme biti nihče izpostavljen samovoljnemu vmešavanju v svojo zasebno življenje. Takšna pravica je torej lahko omejena le v izjemnih primerih, to pa pomeni, da so dolžni vsi tisti, ki sodelujejo pri omejitvi ali odvzemu te pravice, ravnati skrbno in pretehtati vse okoliščine primera. Poslovna sposobnost kot ena od oblik sposobnosti za dejanje - voljna sposobnost, omogoča posamezniku samostojno nastopanje v pravnem prometu in je predpostavka za veljavnost pravnih poslov. Za dopustna pravna dejanja, pravne posle in pravna dejanja pri katerih igra vlogo volja, je treba poslovne sposobnosti. Poznamo več stopenj poslovne sposobnosti od popolne poslovne sposobnosti do popolne poslovne nesposobnosti, ki jo imajo mladoletniki do dopolnjenega 14 leta in za katere sklepajo pravne posle njihovi zastopniki ter njihovo voljo nadomesti skrbnik, do omejene ali delne poslovne sposobnosti, kakršna velja za starejše mladoletnike, to je od izpolnjenega 14 leta starosti do 18 leta. Le-ti lahko prosto razpolagajo s svojim zaslužkom, v okviru teh dohodkov lahko prosto gospodarijo in sami sklepajo pravne posle, sklenejo delovno razmerje itd. Takšna omejena poslovna sposobnost se kaže na več področjih delovanja. Zato bo sodišče v tem obsegu moralo tehtati koristi prizadetega in ugotavljati, ali je zaradi varstva pravic in koristi in zaradi varnosti pravnega prometa potrebno, da se E. K. v celoti odvzame poslovna sposobnost in ali se ji s tem odvzamejo vse pravice samostojnega odločanja, ali pa zadošča, da se ji le omeji. Zato bo sodišče moralo ugotavljati in seveda, v razlogih svoje odločitve tudi zapisati, ali je E. K. sposobna, da bo sama v redu oskrbovala svoje zadeve, oziroma vsaj delno, ali pa bi bilo zaradi tega njeno življenje in delovanje v nevarnosti, nakar je v mnenju opozoril tudi izvedenec. Ali se nekomu odvzame poslovna sposobnost popolnoma ali deloma ni odvisno od vrste napake, ampak od njene velikosti in intenzivnosti in od potrebe večjega ali manjšega varstva. To pa pomeni, da mora sodišče, kadar odloči, da se odvzame poslovna sposobnost samo deloma, ugotavljati, na katerih področjih življenja in delovanja lahko ta oseba funkcionira, na kar pravilno opozarja center za socialno delo v svoji pritožbi. Namreč če drži, da E. K. ni sposobna samostojno funkcionirati prav na nobenem področju poslovne sposobnosti, potem tudi ne bi obstajal razlog za delno vrnitev. Iz podatkov tega spisa izhaja, da se je takrat, ko je bil E. K. v domu zaprtega tipa, pa do danes, vendarle v njenem življenju precej spremenilo, seveda tudi po zaslugi skrbnika, oziroma C. z. s. d. C., ki ves čas spremlja življenje E. K.. Glede na osebnost prizadete drži, da je skrbništvo nad njo težavno in odgovorno delo, še bolj pa je to odgovorno delo za sodnika, ki odloča o delni vrnitvi, zato ne zadošča le takšna ugotovitev, kot jo je sodišče navedlo v razlogih sklepa. Sodišče bo pri ponovnem odločanju moralo kritično presoditi mnenje izvedenca ter oceniti tudi izpovedbe M. O. ter ugotoviti, kako deluje predlagateljica v skupnosti O. in seveda tudi kritično oceniti vse argumente, ki jih navaja C. z. s. d., ki bo moral v vsakem primeru bedeti nad življenjem in dejavnostjo E. K.. Oceniti bo potrebno ali je ravnanje E. K. z finančnimi sredstvi, s katerimi je prosto razpolagala, v njeno korist ali pa s tem ko pošilja denar vse naokrog, brez kakršnegakoli utemeljenega razloga škodi sebi. Vsa ta ocena pa v razlogih sklepa manjka, čeprav je že iz sedanjih podatkov v nepravdnem spisu dovolj gradiva za ocenjevanje o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga. Vse to bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem obravnavanju ugotoviti in oceniti vsak dokaz posebej v smislu določb Zakona o nepravdnem postopku in šele, ko bo tako ocenilo vse dokaze in ko bo ugotovilo na katerem področju meni, da lahko E. K. svobodno uveljavlja svojo voljo, bo lahko ponovno odločalo, seveda pa bo moralo svojo odločitev tudi obrazložiti. Iz teh razlogov pa je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.