Jedro

Ni sporno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo sodišča, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč, zato je odločitev tožene stranke o zavrnitvi takšne prošnje pravilna. Po izrecni zakonski določbi se namreč BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1068/2021 z dne 13. 7. 2021. S slednjo je bila tožniku kot prosilcu zavrnjena zaprošena BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju št. D 153/2016 z dne 21. 4. 2021. 2. Tožena stranka je odločitev oprla na določbo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki omejuje dodeljevanje BPP. Pojasnila je namen zakonodajalca za sprejem take določbe, ki je v preprečevanju veriženja prošenj, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu. V tovrstnih primerih gre lahko za zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči (tako tudi sodna praksa, glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 840/2005 z dne 13. 7. 2005). To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu (tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020). Ker prosilčeva prošnja ni utemeljena že po samem zakonu, jo je tožena stranka na podlagi 8. člena ZBPP, v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, v celoti zavrnila.

3. Tožnik v tožbi zavrača očitek veriženja prošenj in navaja, da je ravnal po napotilih sodišč, ukrepal pa je takoj, ko je prejel podatek o spornem sklepu, ker meni, da ne more nositi bremena zamud in zavlačevanja postopkov na sodiščih. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnem spisu izhaja, da je v obravnavani zadevi izpodbijana odločitev organa o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu, s katero tožnik želi izpodbijati odločbo o zavrnitvi BPP.

6. Sodišče se z odločitvijo tožene stranke strinja. Po peti alineji 8. člena ZBPP se namreč BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar velja tako za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP kot za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Ker torej v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik za dodelitev BPP zaprosil za vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1068/2021 z dne 13. 7. 2021, je po presoji sodišča tožena stranka odločitev o zavrnitvi pravilno oprla na določbo pete alineje 8. člena ZBPP.

7. Sodišče zavrača tožbene navedbe kot neutemeljene. Odločitev o dodelitvi BPP je namreč vezana na pogoje ZBPP, ki v prvem odstavku 2. člena ZBPP določa, da se BPP lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. V obravnavanem primeru pa, kot navedeno, ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Kot v obrazložitvi izpodbijanega akta pojasnjuje že organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta. Iz teh razlogov tudi niso utemeljene tožnikove navedbe, da je zgolj sledil napotilom sodišč in da ni imel namena veriženja BPP.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.