Jedro

Po šestem odstavku 89. člena ZDavP-2 se, če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oz. v drugih postopkih, ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Iz navedene zakonske določbe izhaja zakonska domneva, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Zapisnik z dne 16. 4. 2012 je tisti akt, od katerega teče subjektivni rok za obnovo postopka. V navedenem zapisniku so se namreč protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri tožniku in šele z izdajo navedenega zapisnika se je na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze, ki bi lahko, če se v obnovljenem postopku dokaže njihova utemeljenost, pripeljali do drugačne odločitve glede vračila trošarine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Carinski urad Celje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom obnovil odločbo 42301-1550/2009-2 z dne 2. 3. 2009, s katero je ugodil zahtevku tožnika in izvršil vračilo 50% trošarine za mineralno olje, ki se porabi za industrijsko-komercialni namen, za mesec januar 2009, v delu, ki se nanaša na vračilo trošarine za 121 litrov plinskega olja, v znesku 23,15 EUR. V obnovljenem postopku je odločil, da je tožnik dolžan plačati trošarino za 121 litrov plinskega olja D2, ki mu je bila vrnjena 20. 3. 2009, kar skupaj z obrestmi znaša 24,59 EUR. Pritožba ne zadrži izvršitve, stroški v zvezi s postopkom niso nastali. Iz obrazložitve je razvidno, da je prvostopenjski organ na podlagi 6. točke 12. člena Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCS-1) ter sklepa z dne 30. 11. 2011 pri tožniku opravil inšpekcijski nadzor poslovanja v skladu s predpisi, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe, z namenom, da se prepriča v točnost in pravilnost tožnikovega poslovanja ter preveri upravičenost do vračila trošarine za industrijsko-komercialni namen za obravnavano obdobje. O ugotovitvah je izdal zapisnik 0610-51/2010-41 z dne 16. 4. 2012, ki je bil tožniku vročen 25. 4. 2012. Tožnik je zoper naveden zapisnik vložil pripombe, ki pa se ne nanašajo na neupravičeno vračilo trošarine za delovni stroj, glede katerega je bilo v predmetnem postopku ugotovljeno, da vračilo trošarine ni bilo upravičeno.

2. Tožnik je uveljavljal vračilo trošarine za mesec januar 2009 na podlagi sedmega odstavka 54. člena Zakona o trošarini (v nadaljevanju ZTro) za 15 delovnih strojev za skupaj 8.403 litrov plinskega olja in opravljenih 908 delovnih ur. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožnik v obravnavanem obdobju neupravičeno zahteval vračilo trošarine za delovni stroj New Holland 4, za 121 litrov goriva. Iz evidenčne knjige strojev je bilo namreč ugotovljeno, da podatki niso usklajeni s podatki iz specifikacije, priložene k predmetnemu zahtevku za vračilo trošarine. V specifikaciji je tožnik navedel, da je navedeni stroj v dneh 14. 1. 2009, 17. 1. 2009 in 22. 1. 2009 porabil 121 litrov goriva, iz evidenčne knjige strojev pa je bilo ugotovljeno, da navedene dneve stroj dejansko ni deloval. Iz povedanega izhaja, da je tožnik neupravičeno uveljavljal vračilo trošarine za 121 litrov goriva, saj ni razpolagal s podatki o porabi goriva za navedeni stroj. Prvostopenjski organ je zato zaključil, da za 121 litrov plinskega olja, porabljenega v omenjenem delovnem stroju, pogoji za vračilo trošarine na podlagi sedmega odstavka 54. člena ZTro niso izpolnjeni. Sklep o obnovi postopka je prvostopenjski organ sprejel na podlagi drugega odstavka 89. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

3. Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja in se sklicuje na sedmi odstavek 54. člena ZTro. Overjena izjava zaposlenega, na katero se je v pritožbi skliceval tožnik, pa glede omenjenega delovnega stroja predstavlja nedopustno pritožbeno novoto na podlagi tretjega odstavka 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pritožbeni organ sledi ugotovitvam prvostopenjskega organa, iz katerih izhaja, da so evidence (specifikacije), ki jih je tožnik priložil k svojemu zahtevku, v delu, ki se nanašajo na delovni stroj New Holland 4 in porabo 121 litrov goriva, dejansko neverodostojne, saj glede na podatke evidenčne knjige stroja omenjeni stroj v dneh 14. 1. 2009, 17. 1. 2009 in 22. 1. 2009 dejansko ni deloval. Glede roka za obnovo postopka pa pritožbeni organ navaja, da je obnova postopka pravočasna, saj je prvostopenjski organ zvedel za nova dejstva in nove dokaze na dan sestave zapisnika, kar je bilo 16. 4. 2012. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 29. 8. 2012 in tako šest mesečni rok za obnovo postopka iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2 v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil prekoračen.

4. Tožnik je vložil tožbo po 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da obnova postopka po uradni dolžnosti ni dovoljena, ker je že potekel šest mesečni subjektivni rok iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2. Ta je začel teči 30. 11. 2011, ko je bil izdan sklep o inšpekcijskem nadzoru in se je carinski organ prvič seznanil z novimi dejstvi in novimi dokazi. V konkretnem primeru se je seznanil z evidenčno knjigo listin, iz katere naj bi izhajalo, da navedeni delovni stroj v kritičnem obdobju ni deloval. Prvostopenjski organ je postopek obnove začel prepozno. Glede naložitve obveznosti v obnovljenem postopku pa je po mnenju tožnika nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnik se ne strinja z ugotovitvami organa prve stopnje. Trdi, da je omenjeni delovni stroj navedene dneve deloval, kar izhaja iz izjave delavca A.A., ki jo prilaga. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, skupaj z zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

5. V odgovoru na tožbo tožena prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet upravnega spora je pravočasnost izdaje sklepa o obnovi predmetnega postopka vračila trošarine za mesec januar 2009, v delu, ki se nanaša na vračilo trošarine za 121 litrov plinskega olja v znesku 23,15 EUR in v obnovljenem postopku naloženega plačila trošarine v navedenem znesku, skupaj z obrestmi v višini 24,59 EUR, ki je bila tožniku vrnjena z odločbo 42301-1550/2009-2 z dne 2. 3. 2009. Ker po sedmem odstavku 89. člena ZDavP-2 zoper sklep o obnovi ni dovoljena samostojna pritožba, je mogoče sklep o obnovi postopka izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo, tako kot v obravnavanem primeru. Glede vprašanja ali je izpodbijani sklep o obnovi izdan pravočasno, se sodišče strinja s stališčem obeh organov, da je izpodbijani sklep o obnovi postopka izdan v okviru šest mesečnega subjektivnega roka. Na podlagi drugega odstavka 89. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v primeru, če izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oz. uporabiti nove dokaze. Po preteku 5 let od vročitve odločbe zavezancu za davek, se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti. Po šestem odstavku 89. člena ZDavP-2 se, če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oz. v drugih postopkih, ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Iz navedene zakonske določbe izhaja zakonska domneva, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Sodišče zato zavrača tožnikove ugovore, ki temu nasprotuje in navaja, da naj bi se organ seznanil z novimi dejstvi in novimi dokazi že z dnevom izdaje sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru pri tožniku, tj. 30. 11. 2011, pri čemer se tožnik sklicuje na evidenčno knjigo listin. Slednja naj bi bila tisti podatek, iz katerega naj bi izhajalo, da omenjeni delovni stroj kritičnega dne ni deloval. Po presoji sodišča je zapisnik z dne 16. 4. 2012 tisti akt, od katerega teče subjektivni rok za obnovo postopka. V navedenem zapisniku so se namreč protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri tožniku in šele z izdajo navedenega zapisnika se je na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze, ki bi lahko, če se v obnovljenem postopku dokaže njihova utemeljenost, pripeljali do drugačne odločitve glede vračila trošarine.

8. Iz navedenega zapisnika izhajajo ugotovljena nova dejstva oz. novi dokazi, da so evidence (specifikacije), ki jih je tožnik priložil predmetnemu zahtevku, v delu, ki se nanašajo na omenjeni delovni stroj in porabo 121 litrov goriva v dnevih, ki so navedeni, dejansko neverodostojne. Glede na podatke iz evidenčne knjige namreč izhaja, da omenjeni delovni stroj v omenjenih dneh ni deloval. Navedena dejstva oz. okoliščine so tudi po mnenju sodišča takšna, da bi mogla pripeljati do drugačne odločitve glede vračila trošarine, če bi bila ta dejstva in okoliščine znane in upoštevane v prejšnjem postopku. Pri presoji obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, ki se v obravnavanem primeru uporablja subsidiarno (tretji odstavek 2. člena ZDavP-2), pa je bistveno vprašanje, ali bi navedena okoliščina, če bi bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari. Gre za presojo kvalificiranosti in ne gre za vprašanje, ali okoliščina, ki se upošteva kot razlog za obnovo postopka, tudi v resnici obstaja. Zapisnik o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora je bil izdan 16. 4. 2012 in tožniku vročen 25. 4. 2012. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 29. 8. 2012, kar pomeni, da je bil izdan v okviru predpisanega šest-mesečnega subjektivnega roka (drugi odstavek v povezavi s šestim odstavkom 89. člena ZDavP-2).

9. V obnovljenem postopku je bilo tožniku naloženo plačilo trošarine za 121 litrov plinskega olja D2, saj je bilo ugotovljeno, da so evidence (specifikacije), ki jih je tožnik priložil predmetnemu zahtevku, v delu, ki se nanašajo na omenjeni delovni stroj in porabo 121 litrov goriva, neverodostojne. Sodišče se pridružuje dokazni oceni obeh organov glede tožnikovih evidenc. Tudi po presoji sodišča tožnik z njimi ni izkazal uporabe mineralnega olja za industrijsko-komercialni namen za mesec januar 2009 za delovni stroj New Holland 4 v količini 121 litrov D2. 10. Upravičenec za vračilo trošarine za plinsko olje iz sedmega odstavka 54. člena ZTro lahko uveljavlja vračilo trošarine le za tisto plinsko olje, za katero lahko dokaže, da ga je polnil in porabil v delovnem stroju za industrijsko-komercialni namen. Na podlagi sedmega odstavka 54. člena ZTro se prizna pravica do vračila trošarine za industrijsko-komercialni namen v višini 50% trošarine, le v primeru, da gre za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji.... Dokazljiva poraba v obravnavanem primeru ni izkazana, zato ta pogoj tudi po presoji sodišča ni izpolnjen. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena Odredbe o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (v nadaljevanju Odredba) upravičenec količino mineralnega olja, za katero uveljavlja vračilo trošarine, dokazuje z računi o nabavi ter s podatki o namenu porabe, ki jih mora voditi v posebni evidenci. Na podlagi četrtega odstavka 2. člena Odredbe mora ta evidenca vsebovati: podatke o vrsti in številu strojev; tehnične podatke o motorju stroja ter podatke proizvajalca o povprečni porabi goriva na uro delovanja motorja; po datumu vpisane ure delovanja motorja; količino mineralnega olja po datumu nabave. Tudi po presoji sodišča je evidenca (specifikacija), ki jo je tožnik priložil predmetnemu zahtevku v delu, ki se nanaša na omenjeni delovni stroj in porabo 121 litrov goriva v mesecu januarju 2009 neverodostojna, saj glede na podatke iz evidenčne knjige stroja omenjeni delovni stroj v dneh, ki jih je navedel tožnik, ni deloval. 11. Ob neusklajenosti evidenc, ki jih je bil tožnik dolžan voditi po predhodno navedenih določbah Odredbe in v skladu s sedmim odstavkom 54. člena ZTro, tožnik ne more uspeti z dokazili, kot npr. overjeno izjavo zaposlenega o upravljanju s strojem, na katero se sklicuje v tožbi, saj le-ta ne more nadomestiti obveznih evidenc.

12. Ker sta po povedanem izpodbijani sklep o obnovi postopka in izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločalo po sodnici posameznici.

14. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.