Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 68/2022-13

ECLI:SI:UPRS:2024:I.U.68.2022.13 Upravni oddelek

odpadki ravnanje z odpadno embalažo določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže sestavine odločbe pomanjkljiva obrazložitev
Upravno sodišče
15. februar 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Izpodbijani sklep ne vsebuje vseh sestavin, ki bi jih v skladu s tretjim odstavkom 210. člena ZUP moral. Iz njega na primer ni razviden pouk o pravnem sredstvu, niti ne vsebuje obrazložitve.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi deležev odpadne embalaže za januar, februar in marec 2022, objavljen v Uradnem listu RS, št. 197/2021, dne 17. 12. 2021, se v delih, ki se nanašajo na tožečo stranko, tj. družbo A., d.o.o., odpravi in se v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Tožnik je vložil tožbo zoper uvodoma navedeni sklep, s katerim je Vlada Republike Slovenije določila deleže odpadne embalaže za januar, februar in marec 2022, za katere morajo v sklepu določene družbe za ravnanje z odpadno embalažo - B. (tožnik, C., d.o.o., D., d. o. o., E., d. o. o., F., d. o. o. in G., d .o. o.) v tem obdobju zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo - tožnik konkretno za papir 30,92 %, za steklo 39,75 %, za plastiko in kovine (mešana embalaža) 30,99 % in za les 15,48 %.

2.V tožbi navaja, da v izpodbijanem sklepu ni le abstraktno urejen izračun deležev, ampak da toženka z njim ureja posamična razmerja, saj vsebuje konkretno določitev deležev odpadne embalaže za izrecno poimenovane gospodarske družbe. Meni, da izpodbijani sklep zanj ustvarja konkretno obveznost, ki učinkuje neposredno in pomeni neposreden poseg v njegov pravni položaj, kar pomeni, da ga je treba šteti za akt, ki je izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja. Opozarja, da je bila 21. 10. 2020 sprejeta novela Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1J), s katero je obveznost B. za predpisano ravnanje z odpadki, določena z zakonom in tako po novem ne gre več za pogodbeno obveznost niti ni predvidena izdaja upravne odločbe, čeprav bi bilo to smiselno. Glede na to meni, da je treba zoper izpodbijani sklep dopustiti pravno varstvo na podlagi četrtega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Trdi, da je kršena pravica do izjave, ker ga toženka pred izdajo sklepa ni seznanila z ugotovljenim dejanskim stanjem in ker je odločba v celoti neobrazložena, tako da je niti ni mogoče preizkusiti.

3.Nadalje ugovarja, da toženka dejanskega stanja sploh ni ugotavljala, če pa ga je, je ugotovljeno napačno. Tožnik je namreč sam izračunal deleže prevzemanja za leto 2022 in ugotovil, da je njegov delež prevzemanja mešane komunalne odpadne embalaže 23,23%, tako da je delež 30,92% očitno napačen. Opozarja, da je Uredba o embalaži in odpadni embalaži, po kateri se delež izračunava, neustavna in nezakonita v delu, ki se nanaša na prvo in drugo trimesečje, saj ne upošteva sprememb ob koncu koledarskega leta, ko lahko proizvajalci preidejo v drugo B., saj ne vsebuje instituta izravnave, ki ga je poznala prejšnja uredba. Zato se v tem obdobju posameznim B. neizbežno nalagajo obveznosti, ki so v nasprotju z dvanajstim in trinajstim odstavkom 20. člena ZVO-1. To velja tudi za tožnika, ki je imel v letu 2021 v svojo shemo vključena dva večja proizvajalca, ki sta prestopila v drugo B. Tožnik bo moral zaradi napačno določenega deleža pobrati dodatno količino 3000 ton odpadne embalaže, kar pomeni stroške v višini 480.000 EUR. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in toženki naloži, da v prihodnje določa takšne deleže, ki bodo ustrezali razmerju mase izdelkov PRO, ki so jih na trg dali zavezanci, vključeni v posamezno B. glede na maso, ki so jo na trg dali vsi proizvajalci, ki skupno izpolnjujejo obveznost iz PRO.

4.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Meni, da izpodbijani sklep ni posamični in konkretni akt, izdan v obliki predpisa, in da je delež odpadne embalaže pravilno izračunan. Predlaga zavrnitev tožbe.

5.Tožba je utemeljena.

6.Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 180/2022, ko je presojalo sklep I U 71/2022 in sklepu I Up 178/2022, ko je presojalo sklep I U 540/2022, s katerima je naslovno sodišče zavrglo tožbo zoper sklep o določitvi deležev odpadne embalaže, zavzelo stališče, da izpodbijani sklep izpolnjuje tako formalne kot materialne kriterije za pojem upravnega akta iz 2. člena ZUS-1. Navedlo je, da je toženka z izpodbijanim sklepom odločila o tožnikovi materialnopravno določeni obveznosti in o njenem obsegu ter tako posegla v tožnikov pravni položaj in ga konkretno oblikovala. Pojasnilo je, da je izpodbijani sklep utemeljen na normi javnega prava, ki toženko pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu.

7.Upoštevaje navedeno stališče Vrhovnega sodišča tako tudi naslovno sodišče šteje, da izpodbijani sklep predstavlja upravni akt iz 2. člena ZUS-1. To pa pomeni, da mora zadostiti zahtevi iz tretjega odstavka 210. člena ZUP glede obveznih sestavin upravnega akta.

8.V skladu z 210. členom ZUP, ki ureja obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe, mora biti vsaka odločba označena kot taka (prvi odstavek citiranega člena) in praviloma izdana pisno (drugi odstavek citiranega člena). Pisna odločba obsega uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom; če je varen elektronski podpis uradne osebe overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo organa, varen elektronski podpis organa ni potreben. V primerih, za katere tako določa zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, posamezni deli v odločbi niso obvezni. Če se odločba izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa in žiga faksimile (tretji odstavek citiranega člena).

9.Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep (že na prvi pogled) ne vsebuje vseh sestavin, ki bi jih v skladu s tretjim odstavkom 210. člena ZUP moral. Iz njega na primer ni razviden pouk o pravnem sredstvu, niti ne vsebuje obrazložitve.

10.Ni sicer vsaka napaka v zvezi z obličnostjo upravnega akta takšna, ki bi vodila v njegovo nezakonitost. Vendar med sestavne dele upravnega akta, katerih odsotnost ima za posledico, da se odločitve ne da preizkusiti in predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), spada obrazložitev odločitve. Izpodbijani sklep tako ne dosega niti minimalnega standarda obrazložitve po prvem odstavku 214. člena ZUP, da bi ga bilo mogoče preizkusiti v okviru upravnega spora (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Obrazložitev mora namreč vsebovati zahtevke in navedbe strank, ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člen ZUP).

11.Toženka je sicer v izpodbijanem sklepu na podlagi petega odstavka 30. člena Uredbe določila deleže prevzemanja odpadne embalaže za januar, februar in marec 2022 za posamezne B., med drugim tudi za tožnika, glede na vrsto odpadne embalaže, vendar pa ni pojasnila razlogov, ki so bili odločilni za odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni obveznosti in njenem obsegu in ki so torej narekovali sprejeto odločitev (tj. obveznost tožnika do prevzema in ravnanja z odpadno embalažo v točno določenih deležih). V izpodbijanem sklepu so izostali razlogi o tem, zakaj in na podlagi česa mora tožnik v relevantnem obdobju zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo v deležih, določenih v izpodbijanem sklepu.

12.Ker torej izpodbijani sklep ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določata 210. in 214. člen ZUP, ga sodišče posledično ne more preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo v delih, ki se nanaša na tožnika, in zadevo v tem obsegu vrnilo toženki v ponovni postopek. Pri ponovnem odločanju je organ vezan na stališča sodišča iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je bilo treba tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, se sodišče do drugih navedb strank ni posebej opredeljevalo, saj na drugačno odločitev to ne bi moglo vplivati.

13.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez naroka, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za 22% DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Višja stroškovna zahteva tožnika se zavrne. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Člen 2 ZUS-1 se glasi: "(1) V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (v nadaljnjem besedilu: tožnik). O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. (2) Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. (3) Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja."

2Enako velja tudi za sklep, s katerim se meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, torej o glavnem predmetu upravnega postopka (v nasprotju s procesnimi sklepi).

3Člen 215 ZUP.

4Člen 214 ZUP.

Zveza

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 210, 210/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia