Jedro

Ker je v obravnavani zadevi postal odškodninski temelj sporen glede na ugovor tožene stranke, da je bilo tudi sporno poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja že zajeto s poravnavo z dne 30.7.1996, je odločilnega pomena v tej zadevi vprašanje, kaj je bil predmet citirane poravnave. S pogodbo o poravnavi (ob pogojih iz členov 1089 in naslednjih Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR) dobi namreč neposlovno, to je iz škodnega dogodka izvirajoče razmerje, obliko poslovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi bila tožena stranka Zavarovalnica Triglav d.d., OE Krško, dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za nematerialno škodo iz naslova poslabšanja zdravstvenega stanja v višini 7.500.000,00 SIT in mesečno rento v višini 80.000,00 SIT, tekočo od 20.12.1997 dalje, in sicer do pravnomočnosti te sodbe zapadle obroke v 15. dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa vsakega 5. dne v mesecu vnaprej, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva izdaje odločbe sodišča do plačila. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 58.065,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2000 dalje do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je ob zaslišanju izvedenca, katerega pisni del sta sprejeli obe stranki, v pretežnem delu upoštevalo le njegovo zaslišanje, medtem ko pisnega dela z dne 30.3.1998 praktično ne upošteva. Izvedenec v pisnem mnenju ugotavlja, da gre pri tožnici za okvaro živcev na desni in dveh na levi roki, kar je nedvomno več kot zgolj pričakovano poslabšanje zdravja tožnice, ki naj bi bilo zajeto v izvensodni poravnavi. Sodišče je preuranjeno odločilo, saj je tudi izvedenec navedel, da ga je poslabšanje stanja tožnice glede na vse okoliščine presenetilo, saj je bilo izrazito hitro. Težave pri tožnici po mnenju izvedenca ne bi nastopile, čeravno bi bile prisotne v blažji obliki. Sodišče ni pravilno ugotovilo, kaj je pravzaprav poslabšanje zdravja, ki je bilo pričakovano in kaj škoda, ki ob izvensodnem dogovoru ni bila zajeta, tožnica pa je sedaj soočena z njo. Posledično je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica sploh ni bila zaslišana. Izvensodni dogovor je treba osvetliti tudi v smislu klavzule spremenjenih okoliščin in v kolikor obstojijo pogoji za to, ki so predvsem v tem, da so se znatno spremenile okoliščine, potem je v bodoče moč zahtevati tudi povrnitev takšne škode. Sodišče v sodbi ne omeni postopka upokojevanja tožnice, iz katerega bi bilo zlahka zaključiti, kaj je bil razlog za upokojitev. Tožnica je zobozdravnica in ji poškodba rok praktično povsem onemogoča opravljanje njene osnovne dejavnosti. Zaključek, da je poslabšanje stanja sicer v vzročni zvezi s prometno nesrečo, da pa nikakor ni tako bistven, je le navedba, ki ni v ničemer obrazložena. Pa še kontradiktorna povrhu, saj sodišče posredno priznava dejstvo, da gre za prispevek k poslabšanju, a ga hkrati ne ugotovi v deležu, niti obrazloži. Enako velja za zaključek, da je tožnica že ob sklenitvi poravnave vedela, da bi lahko prišlo do nadaljnjega poslabšanja njenega zdravja, ali pa bi to ob zadostni skrbnosti morala vedeti. Ni jasno, kaj je sodišče z navedenim želelo pojasniti, gotovo pa takega zaključka ne more sprejeti brez zaslišanja tožnice. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Ker je v obravnavani zadevi postal odškodninski temelj sporen glede na ugovor tožene stranke, da je bilo tudi sporno poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja po poškodbi vratnega dela hrbtenice že zajeto s poravnavo z dne 30.7.1996, je odločilnega pomena v tej zadevi vprašanje, kaj je bil predmet citirane poravnave. S pogodbo o poravnavi (ob pogojih iz členov 1089 in naslednjih Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR) dobi namreč neposlovno, to je iz škodnega dogodka izvirajoče razmerje, obliko poslovnega razmerja. Ko se s poravnavo uredi določeno razmerje, se lahko na tak način odpravi spor in negotovost o vseh elementih, obstoječih in torej predvidljivih v času njenega sklepanja. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje sta pravdni stranki sklenili poravnavo 30.7.1996 na podlagi podatkov mnenja izvedenca dr. S.C. z dne 30.5.1996, v katerem je izvedenec navedel, da ne pričakuje bistvenega izboljšanja takratnega zdravstvenega stanja in da je kvečjemu pričakovati poslabšanje. Na podlagi te ugotovitve in navedbe izvedenca ob zaslišanju na obravnavi dne 14.2.2000, da je bilo poslabšanje zdravstvenega stanja pri tožnici pričakovano, pa je sodišče prve stopnje nato zaključilo, da je tožnica že ob sklenitvi poravnave vedela, da obstaja možnost nadaljnjega poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, ali pa bi to ob zadostni skrbnosti (tudi glede na lastno izobrazbo) morala vedeti in predvideti že takrat, ko je sklepala poravnavo, saj je to predvidel izvedenec medicinske stroke dr. S.C. v svojem mnenju z dne 30.5.1996. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšen zaključek sodišča prve stopnje v nasprotju z listino, ki je v spisu, to je mnenjem dr. Stjepana Cicvariča z dne 30.5.1996. V tem mnenju dr. S.C. res navaja, da je pričakovati slabšanje zdravstvenega stanja pri tožnici, pri čemer pa v tem mnenju ni navedeno, ali se to poslabšanje nanaša tudi na slabšanje stanja v zvezi s poškodbo vratnega dela hrbtenice. Ker je tožnica ob prometni nesreči utrpela vrsto poškodb, ki so pustile posledice tudi v obliki trajne invalidnosti in ki jih izvedenec opisuje v svojem mnenju, samo na podlagi tega mnenja ni mogoče zaključiti, katero je tisto poslabšanje zdravstvenega stanja, ki je bilo zajeto v tem mnenju in nato s poravnavo pravdnih strank, sklenjeno na podlagi tega mnenja oziroma ali je bilo s to poravnavo zajeto tudi poslabšanje zdravstvenega stanja po poškodbi vratnega dela hrbtenice. Tudi zaključek sodišča o tem, da je tožnica že ob sklenitvi poravnave vedela, da obstaja možnost nadaljnjega poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, ali pa bi to ob zadostni skrbnosti (tudi glede na lastno izobrazbo) morala vedeti in predvideti že takrat, ko je sklepala poravnavo, je v nasprotju z dosedaj izvedenimi dokazi, ki takšnega zaključka še ne omogočajo. Glede na navedeno se sodba sodišča prve stopnje ne da preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke, izpodbijano sodbo na podlagi določbe 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo zaslišati tožnico (kot to predlaga pritožba) o tem, kaj je bil predmet poravnave z dne 30.7.1996, oziroma katero je tisto poslabšanje zdravstvenega stanja, ki je omenjeno v izvedenskem mnenju z dne 30.5.1996. Šele nato bo sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je tožnica pri sklenitvi poravnave predvidela ali mogla predvideti takšno poslabšanje zdravstvenega stanja po poškodbi vratnega dela hrbtenice, kot je opisano v izvedenskem mnenju dr. C. z dne 30.3.1998 (pri tem gre seveda za približnost ocene elementov posameznih oblik škode) oziroma ali je od sklenitve poravnave prišlo do kakšne večje od tedaj predvidljive škode. O tem, kakšno je tisto poslabšanje zdravstvenega stanja po poškodbi vratnega dela hrbtenice, katerega je tožnica predvidela ali mogla predvideti, namreč ni mogoče zaključiti le na podlagi dejstva, da je tožnica zobozdravnica, kot to stori sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče na koncu še pripominja, da je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je prometna nesreča le eden od vzrokov za poslabšanje zdravstvenega stanja tožnice, ki pa ni tako bistven, da bi opravičeval poseganje v že rešeno pravno razmerje, materialnopravno zmoten. Ko sodišče prve stopnje namreč ugotovi, da je poslabšanje zdravstvenega stanja v vzročni zvezi z nesrečo, je potrebno kljub obstoju morebitnih drugih vzrokov, ki prispevajo k nastanku škode, ugotoviti, v kolikšni meri je škodni dogodek (prometna nesreča) prispeval k nastanku škode. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.