Jedro

Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (prvi odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 690,03 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe. V primeru zamude bo morala plačati še zakonske zamudne obresti, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil glede podjemnikove terjatve za plačilo po podjemni pogodbi opravljenega dela.

2. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po dolžnikovem ugovoru se je nadaljeval v pravdi kot gospodarski spor.

3. Tožeča stranka je zahtevala 10.255,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2007 naprej. Sprva je uveljavljala svojo terjatev kot X & družabniki d. n. o. V teku tega postopka je bila prvotna tožeča stranka 30. 5. 2013 izbrisana iz sodnega registra. Zaradi pravnega nasledstva sta začela isto terjatev uveljavljati sedanja tožnika.

4. Tožena stranka je v teku postopka ugovarjala predvsem zastaranje terjatve.

5. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku glede glavnice in zakonskih zamudnih obresti od 10. 12. 2009 ugodilo. Ugotovilo, da sta pravni prednik tožeče stranke in tožena stranka sklenila pogodbo za izdelavo, dobavo in vgradnjo PVC oken, vrat in rolet. Tožena stranka je bila v tej pogodbi naročnik, tožeča stranka podjemnik. Pravni prednik tožeče stranke je okna, vrata in rolete dobavil in vgradil v decembru 2006. Iz zapisnika o pregledu rolet z dne 9. 11. 2009 naj bi izhajalo, da so bile na roletah ugotovljene napake, ki bi morale biti odpravljene. Tožena stranka je v tem zapisniku obljubila plačilo najkasneje v 30 dneh. Tožeča stranka je napake odpravila do 16. 11. 2009. Tožena stranka ni niti zatrjevala kakšnega opravičljivega razloga, zaradi katerega 16. 11. 2009 ni pregledala izvršenih del. Delo je bilo prevzeto 19. 11. 2009. 6. Terjatev tožeče stranke za opravljeno delo je zapadla v plačilo šele 10. 12. 2009. Od takrat naprej so tekle zamudne obresti. Ker je terjatev zapadla šele 10. 12. 2009, je bil neupravičen tudi ugovor zastaranja terjatve. Tožeča stranka je namreč vložila predlog za izvršbo na temelju verodostojne listine 18. 2. 2011, torej še pred potekom triletnega zastaralnega roka.

7. Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi je navedla, da naj bi tožeča stranka ne predložila dokazil ni tudi ni navedla okoliščin, zaradi katerih bi bilo lahko pretrgano zastaranje. Listina z dne 9. 11. 2009 (Zapisnik o pregledu rolet) naj ne bi bila izjava tožene stranke, da pripoznava zadevno denarno terjatev tožeče stranke, ker se ta listina nanaša na popravilo rolet in na plačilo teh storitev, in sicer tako, da popravilo rolet izvede družba A. d.o.o. iz ... Da je tako, naj bi bilo mogoče sklepati iz okoliščine, da je bil ta zapisnik sestavljen na listini družbe A. d.o.o. Na zapisniku naj bi ne bili navedeni pravdni stranki kot pogodbeni stranki. Zadevna terjatev naj bi zapadla v plačilo 18. 1. 2007, saj se naj bi pravdne stranke nikoli ne dogovorile, da zadevna denarna terjatev zapade v plačilo kasneje, ali do dne 10. 12. 2009. 8. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila. V odgovoru na pritožbo je pojasnila svoje pravno stališče, da je bilo z zapisnikom z dne 9. 11. 2009 pretrgano zastaranje. Nasprotuje tudi pritožbenemu očitku, da naj bi tožeča stranka ne predložila dokazil, v zvezi s katerimi bi lahko bilo zastaranje pretrgano.

9. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, prvostopenjsko sodbo pa potrdilo na temelju 353. člena ZPP.

10. Pritožba se nanaša na A. d. o. o., prvostopenjska sodba pa na HA d. o .o. Na slabo fotokopiranih listinah v spisu je res videti, kot da bi se nanašale na A. d. o. o., ker je pri fotokopiranju očitno izpadel „H“ iz firme. Ta je namreč zapisana na robu lista, prav ta pa ni kopiran v celoti. Ker gre torej v pritožbi za očitno pisno pomoto, je pritožbeno sodišče obravnavalo pritožbene navedbe tako, kot da se nanašajo na HA d. o. o. 11. Med tožečo in toženo stranko je bila v letu 2006 sklenjena podjemna pogodba. Pravni prednik tožeče stranke se je z njo zavezal izdelati in vgraditi okna, vrata in rolete. Sklenjena pogodba je imela pravno naravo podjemne pogodbe (619. člen OZ). Dolgovano stavbno pohištvo je bilo vgrajeno v decembru 2006. Plačilo je zahtevala tožeča stranka 18. 1. 2007. Pritožba vsega tega ne izpodbija.

12. Ker sta bili obe pogodbenici gospodarska subjekta (2. odstavek 13. člena OZ), je znašal zastaralni rok za takšno terjatev 3 leta (349. člen OZ).

13. Vse pritožbene navedbe se tako ali drugače nanašajo na zastaranje terjatve tožeče stranke.

14. Tožeča stranka je zahtevala plačilo terjatve za opravljeno delo, po odpravi napak in na temelju fikcije prevzema (2. odstavek 633. člena OZ). Temu zahtevku je prvostopenjsko sodišče ugodilo, razen deloma glede zamudnih obresti.

15. Nebistveno za odločitev v tej zadevi je, kdaj je terjatev zapadla v plačilo. Če je bilo opravljeno delo brez napak, potem bi terjatev tožeče stranke lahko zapadla 18. 1. 2007 in ne šele po odpravi napak 16. 11. 2009. Zastaralni rok bi torej lahko iztekel januarja 2010. Če so bile napake pravočasno grajane in niso bile odpravljene, potem bi terjatev lahko zapadla tako, kot je odločilo prvostopenjsko sodišče, torej 10. 12. 2009. V tem primeru je bilo zastaranje terjatev pretrgano z „Zapisnikom o pregledu rolet“ z dne 9. 11. 2009 (1. odstavek 364. člena OZ), kot bo v nadaljevanju še obrazložilo pritožbeno sodišče. S tem je zastaranje v vsakem primeru začelo teči znova (2. odstavek 369. člena OZ). Preteklo bi novembra leta 2012. Ker je tožeča stranka začela s postopkom za izvršbo na temelju verodostojne listine v letu 2011, torej njena terjatev ni zastarala. Ugovor zastaranja je torej v vsakem primeru brez učinka.

16. Pritožba nima prav, da tožeča stranka ni predložila dokazil in navedla okoliščin, v zvezi s katerimi bi bilo lahko pretrgano zastaranje. Takšno dokazilo je prav „Zapisnik o pregledu rolet“ z dne 9. 11. 2009. Zapisnik je bil sestavljen na pisemskem papirju družbe HA d. o. o. To pa še ni noben dokaz o tem, kakšen je bil pravni položaj HA d. o. o. S tem dogovorom je bilo dogovorjeno, da bo popravilo rolet izvršeno v enem tednu, plačilo pa najkasneje v 30 dnevih. Pod takšen dogovor so se podpisale tri osebe: g. H., zastopnik pravnega prednika tožeče stranke in tožena stranka.

17. Do tega trenutka sta bila pogodbeni stranki pravni prednik tožeče stranke in tožena stranka. Dolžnik za odpravo napak je bil pravni prednik tožeče stranke. Dolžnik za plačilo preostalega dela plačila za delo (preostalega dela „podjemnine“ v višini 10.255,89 EUR) je bila nedvomno tožena stranka. Položaj HA d. o. o. v „Zapisniku o pregledu rolet“ ni bil z ničimer posebej opredeljen. Zgolj podpis g. H. je premalo, da bi bilo mogoče sklepati, da je bila odprava napak njegova zaveza in ne več zaveza pravnega prednika tožeče stranke kot do tedaj. Prav tako je bil podpis g. H. premalo, da bi bilo iz njega mogoče sklepati, da je upravičen do plačila. Zapisniku sklenjeni dogovor se je torej lahko nanašal le na zaveze in pravice pravnega prednika tožeče stranke in na toženo stranko. Drugačnega sklepa ta listina pravzaprav ne dopušča, kolikor se jo razlaga izključno s pomočjo njenega lastnega besedila.

18. Tožeča stranka je že v vlogi z dne 19. 5. 2011 navajala, da se Zapisnik z dne 9. 11. 2009 nanaša na v letu 2006 sklenjeno pogodbo in še več podrobnosti o vzrokih sklenitev pogodbe v letu 2006 in za odpravo napak v letu 2009 (l. št. 25 in 26). Zapisnik je predložila kot dokaz. Da se ta listina ne nanaša na v letu 2006 sklenjeno pogodbo o izdelavi, dobavi in vgradnji PVC oken, vrat in rolet ter na preostalo, do takrat še neporavnano terjatev tožeče stranke, ni tožena stranka v teku prvostopenjskega postopka nikoli trdila. Takšna trditev je torej pritožbena nova trditev. Ker svojih novih navedb tožena stranka ni z ničemer opravičila, so nedopustne in kot takšne neupoštevne (1. odstavek 337. člena ZPP).

19. Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (1. odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost. Pripoznava terjatve v „Zapisniku o pregledu rolet“ je bila dovolj določna. V zapisniku je tožena stranka izjavila, da bo izvršila „nakazilo dolga“; na kateri dolg se izjava nanaša, ni bilo določeno v Zapisniku samem. Očitno pa je, da se je Zapisnik nanašal prav na podjemno pogodbo iz leta 2006. Tako je tožeča stranka v teku prvostopenjskega postopka tudi trdila, prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, da je tožeča stranka napake grajala, odprava napak pa je bila dogovorjena prav v Zapisniku (prvostopenjska sodba, r. št. 14). Tožena stranka ni v teku prvostopenjskega postopka nikoli ugovarjala, da bi obstajale še kakšne druge neporavnane obveznosti iz te ali katerekoli druge pogodbe, razen te, katere izpolnitev je zahtevala tožeča stranka v tem sporu. Ker je med strankama v tem času torej ostajala neporavnana le terjatev na plačilo glavnice v višini 10.255,89 EUR iz pogodbe za izdelavo, dobavo in vgradnjo PVC oken, vrat in rolet, je bila torej obveznost, na katero se je nanašala pripoznava, določljiva. To pa za pripoznavo zadošča. 20. Zapisnik je poleg tega pomenil tudi nov pogodbeni dogovor o poravnavi obveznosti; podpisala sta ga namreč zastopnik pravnega prednika tožeče stranke in tožena stranka. Vseboval je torej vse potrebne pogodbene sestavine, ki jih mora imeti vsaka pogodba (15. člen OZ).

21. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP). Povrniti pa mora stroške, ki so nastali z odgovorom na pritožbo. Po tar. št. 3210 ZOdvT, tar. št. 6002 in 6007 ZOdvT mora tožeči stranki povrniti skupaj 690,03 EUR. Ta znesek mora povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ. Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.