Jedro

V delu, v katerem je predlagana začasna odredba v novem predlogu enaka prvemu predlogu, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, je predlog nedovoljen in ga je treba zavreči.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem se predlog za izdajo začasne odredbe nanaša na odstranitev količkov, tj. v 1. točki predlagane začasne odredbe, razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrže. II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zahteval od tožencev odstranitev količkov na meji med parcelama 810/17 in 810/25 obe k.o. ..., da bo mogoč dostop do dvorišča stavb 818 in 820 k.o. ..., opustitev poseganja v navedeno pravico, predvsem pa opustitev oviranja poti s količki, skalami, drogovi, koristi ali drugimi sorodnimi predmeti, ki bi onemogočali vožnjo po parceli 810/16 k.o. ....

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Sodišče je zanemarilo, da restitucijskega zahtevka še ni mogla uveljavljati, in da je zato morala najprej tožiti na ugotovitev služnosti ter zahtevati njeno varstvo z začasno odredbo. Drugačna interpretacija bi privedla do protiustavne zavrnitve sodnega varstva, saj bi bil njen restitucijski zahtevek zavrnjen. Poleg tega je 27. 3. 2019 spremenila tožbo in dodala zahtevek za opustitev poseganja v služnostno pravico. V istovrstni situaciji je Višje sodišče v Ljubljani dopustilo začasno odstranitev betonskih korit (sklep VSL I Cp 3475/2014 z dne 7. 1. 2015).

Zmotno je tudi stališče v 8. točki obrazložitve. Prepovedana ravnanja so opredeljena primeroma, ker bi bila natančna opredelitev neživljenjska in nemogoča. 3. Toženci v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Z odločitvijo o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v delu, v katerem je tožnica zahtevala odstranitev količkov z nepremičnine v lasti tožencev, je bila storjena kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena v zvezi z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja tudi v postopku odločanja o začasni odredbi, in na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Ob vložitvi tožbe 11. 2. 2019 je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval odstranitev količkov z meje med parcelama 810/16 in 810/15, tako da bo lahko dostopal do stavb 818 in 820 prek parcele 810/16 in kot izvršilni sredstvi predlagal tako samostojno vzpostavitev prejšnjega stanja kot izrek denarne kazni tožencu za primer zamude. Predlog je v bistvenem utemeljeval s trditvijo, da mu z oviranjem dostopa nastaja velika gospodarska škoda, ker nepremičnine, ki jo je kupil v ta namen, ne more prodati. Sodišče prve stopnje je 12. 3. 2019 predlog zavrnilo. Sklep je postal pravnomočen 9. 4. 2019. 7. Dne 26. 3. 2019 je tožnik vložil nov predlog za izdajo začasne odredbe, enak prvemu predlogu, le da mu je bila dodana zahteva za opustitev poseganja v pravico hoje in vožnje prek parcel v lasti tožencev. V njem ni navedel okoliščin, ki bi nastale po vložitvi prvega predloga in ki zato ne bi mogle biti upoštevane pri odločanju o njem.1 Stališče, da zaradi spremembe tožbenega zahtevka predloga nista identična, pa ni utemeljeno. Tožnik je že v prvi tožbi zahteval tudi prepoved bodočega poseganja v izvrševanje služnosti, v novi vlogi pa ga le (v skladu z zahtevo sodišča) popravil tako, da je postal določen. Ker je za presojo, ali gre za identična predloga za izdajo začasne odredbe, pomembna primerjava med njima, pa navedeno niti ni odločilno. Neutemeljeno je tudi pritožničino stališče, da identiteta ni podana zaradi različne pravne podlage, na katerih temeljita predloga. Vsebina obeh je odstranitev istih količkov z nepremičnin v lasti tožencev s ciljem omogočiti dostop do parcel v tožničini lasti.

8. V delu, v katerem je predlagana začasna odredba v novem predlogu enaka prvemu predlogu, je po navedenem predlog nedovoljen in ga je treba zavreči (308. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).2

9. Neutemeljen je očitek o zmotni zavrnitvi predloga za začasno odredbo v delu, v katerem se nanaša na prepoved podobnih motilnih ravnanj v bodoče. Pritožnik se je v obrazložitvi predloga za izdajo začasne odredbe omejil na razloge, s katerimi je utemeljeval predlagano vzpostavitev prvotnega stanja. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da ni izkazal razlogov, ki bi narekovali izdajo začasne odredbe s prepovedjo bodočih ravnanj, usmerjenih v oviranje izvrševanja zatrjevane služnostne pravice hoje in vožnje po sporni poti.

10. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem se predlog za izdajo začasne odredbe nanaša na odstranitev količkov, tj. v 1. točki predlagane začasne odredbe, razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrglo (3. točka 365. člena v zvezi s tretjim odstavkom 354. člena ZPP in 15. členom ZIZ). V ostalem je tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

1 Sprememba številk parcel zaradi v vmesnem času izvedene parcelacije ne predstavlja take okoliščine. 2 Enako tudi npr. sklepa VSL II Cp 2033/2014 z dne 29. 7. 2014 in II Cp 2788/2013 z dne 23. 10. 2013.