Jedro

Dopustnost izreka ukrepa začasne prepovedi dejanja nelojalne konkurence, ki jo izreče organ tržne inšpekcije, se presoja na podlagi 2. alinee 2. odstavka 28. člena ZVK. Vložena ovadba zaradi takega dejanja inšpekcijskemu organu nalaga obveznost za izrek tega ukrepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. U 59/97-11 z dne 4.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 23.12.1996. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo proti odločbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Ljubljana, Enota L. z dne 25.11.1996, s katero je bilo odločeno, da se zaradi vložene ovadbe, tožniku, na podlagi 2.odstavka 28 člena Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št 18/93-ZVK), začasno prepove nadaljnje objavljanje velike nagradne igre s šestimi nagradami in datumom žrebanja 31.1.1997. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče pojasnjuje vsebino zakonske določbe 13. člena ZVK in navaja okoliščine, ki morajo biti podane, da je lahko določeno ravnanje na trgu predstavljalo nelojalno konkurenco. Ni imelo pomislekov glede ugotovitev, ocene in sklepov tožene stranke v zvezi z ravnanjem tožeče stranke pri objavljanju velike nagradne igre. Na tej podlagi je gotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita.

Tožeča stranka se pritožuje zoper izpodbijano sodbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega zakona. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbi.

V pritožbi navaja, da ni kršila 13. člena Zakona o varstvu konkurence in da njeno ravnanje ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, saj nobenemu udeležencu na trgu ni nastala škoda, niti ta ni utegnila nastati. Iz prodajnega kataloga B.S. 2 in spremnega dopisa v njem jasno izhaja, da sodelovanje v nagradni igri ni povezano z nakupom blaga in da zadostuje le, da prejemnik kataloga nalepi svojo osebno številko za udeležbo na naročilnico za izročitev nagrade in za neobvezujoč preizkus ter jo ustrezno izpolni in pošlje tožniku.

Pojasnjuje pravila igre, ki so pregledna in potrošniku pojasnjujejo vse kar mora storiti, če želi v njej sodelovati. Iz njih jasno izhaja, da prejemniku kataloga ni potrebno ničesar naročiti, temveč le vrniti pravilno izpolnjeno naročilnico za pridobitev ene od izžrebanih nagrad.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ocenilo vse pomembne okoliščine in z logičnimi preudarki pojasnilo, kateri so odločilni kriteriji za oceno ravnanja tožene stranke v zvezi z objavo velike nagradne igre. Pritožbeno sodišče se z razlogi izpodbijane sodbe strinja in jih zato ne ponavlja.

Pogoje za izdajo začasne prepovedi dejanja, ki ga organi tržne inšpekcije ocenijo kot dejanje, ki po določbah 13. člena ZVK pomeni dejanje nelojalne konkurence, določa 28. člen ZVK. Po določbah drugega odstavka tega člena mora organ tržne inšpekcije začasno prepovedati dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja (2. alinea, 2. odstavka 28. člena ZVK). Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bila začasna prepoved izdana na podlagi navedene zakonske določbe, ki organe tržne inšpekcije pooblašča in jim obvezno nalaga izdajo takega ukrepa.

Zoper tožečo stranko je bila vložena ovadba zaradi dejanja, ki ga obravnava začasna prepoved. Zato je izkazana materialnopravna podlaga za tako odločitev.

Prvostopno sodišče je na pravilno ugotovljeni dejanski podlagi tudi pravilno uporabilo materialni zakon s tem, ko je pritrdilo odločitvi tožene stranke.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno pritožbo.