Jedro

Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma v postopku razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Ljubljana, Geodetska pisarna Grosuplje, št. 02112-134/2015-6 z dne 23. 11. 2015 v 2. točki izreka, v obsegu evidentiranja parcelacije in ugotovitve sprememb parcel: ukinjene parcele 52/2, 54/2 in 55 ter nove parcele 52/4, 52/5, 54/6, 54/7, 55/1 in 55/2, odpravi ter se zadeva v odpravljenem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano 2. točko izreka v delu, ki se nanaša na tožnika, odločil, da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacij ugotovijo naslednje spremembe: ukinejo se parcele 52/2, 54/2 in 55 ter nastanejo nove parcele 52/4, 52/5, 54/6, 54/7, 55/1 in 55/2, v 3. točki izreka pa, da je grafični prikaz urejenih delov mej in stanja parcel po opravljenih parcelacijah z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu. Urejeni deli mej so označeni poudarjeno, novi deli mej pa črtkano. V obrazložitvi je navedel, da je Občina Ivančna Gorica vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenih delov mej parcel ter parcelacije parcel, ki ležijo ob lokalni cesti LC 138110 Stična - Vir pri Stični - Griže. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) izdelalo geodetsko podjetje. Občina Ivančna Gorica je vložila zahtevo kot upravljavec javnih poti, ki potekajo po parcelah 711/34, 711/69, 711/138, 1584/3, 1586, 1587/11, 1587/13. Organ je opravil preizkus vloge po 35. in 51. členu ZEN in ugotovil, da ni razloga za zavrženje oziroma zavrnitev elaborata. Parcelacije so bile izvedene na zahtevo upravljavca in ob upoštevanju 13. in 14. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) ter v skladu z izdelanim projektom. Po pregledu vsebine elaborata ugotavlja, da so bili lastniki parcel na postopek parcelacije vabljeni v skladu s četrtim odstavkom 14. člena ZCes-1. Postopka parcelacije se bodisi niso udeležili, bodisi se z določitvijo meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta niso strinjali. V skladu z ZCes-1 nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali nestrinjanje strank, ki so se mejne obravnave sicer udeležile, z določitvijo meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta, ne zadrži izdaje odločbe o evidentiranju parcelacij v zemljiškem katastru. Strank ni treba zaslišati in jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije na terenu. Odločbo o evidentiranju parcelacije na terenu se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka.

2. Drugostopni organ je zavrnil med drugimi tudi pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi je soglašal z razlogi organa, da je parcelacijo izvedel na podlagi 13. in 14. člena ZCes-1. 3. Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in zoper njo vlagata tožbo. Uveljavljata bistvene kršitve pravil postopka. Odločbi sta bili izdani brez zahteve stranke (128. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) in ob neupoštevanju 48. člena ZEN. Zahtevo je podala Občina Ivančna Gorica, ne da bi za to obstajala pravna podlaga, saj ni bila aktivno legitimirana. Toženka v odločbi sicer omenja sklep Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica z dne 23. 6. 2014 o ugotovitvi javne koristi ter nakupu oziroma razlastitvi nepremičnin in delov nepremičnine v k.o. ..., vendar ne pojasni, kaj iz njega izhaja. Odločbe se zato tudi ne da preizkusiti. Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o pravno odločilnih dejstvih. Tožnikoma ni bila dana možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah. Prvostopenjska in drugostopenjska odločba sta v medsebojnem nasprotju. Medtem ko prvostopenjska odločba govori o tem, da se parcelacije in evidentiranje urejene meje na nepremičninah opravlja glede na predviden potek še nezgrajene ceste, pa drugostopenjska govori o tem, da naj bi se parcelirala obstoječa cesta, kar ne drži, saj v tem postopku ni šlo za parcelacijo obstoječe ceste, ampak za parcelacijo predvidene ceste. Obstoječa cesta je že parcelirana in poteka po parceli 1538/1. 4. Prav tako je zmotno, da naj bi bila Občina Ivančna Gorica upravičen predlagatelj postopka, ker naj bi bila lastnica ceste, ki poteka po parceli 1538/1. V obravnavani zadevi gre za parcelacijo nepremičnin v lasti tožnikov, v zvezi s čimer občina ni sklenila nobenega pravnega posla, na podlagi katerega bi lahko zahtevala parcelacijo, niti v zvezi s tem ni bila izdana odločba v razlastitvenem postopku. Sklep o ugotovitvi javne koristi z dne 23. 6. 2014 pa tudi ni odločba ali akt, na podlagi katerega bi se lahko izvedla parcelacija. Zmotno so uporabljene določbe 13. in 14. člena ZCes-1, saj se nanašajo na določitev in označitev meje ceste, ne pa na parcelacijo predvidene ceste.

5. Prvostopenjski organ je spregledal četrti in peti odstavek 48. člena ZEN. V tem primeru je bil izdelan le projekt PZI rekonstrukcije predmetne ceste. Iz odločb Ustavnega sodišča RS, npr. U-I-289/12, izhaja, da so odloki o kategorizaciji občinskih cest v delu, v katerem se nanašajo na kategorizacijo javne ceste, ki teče po zasebnem zemljišču (kot je to predvideno v tem primeru), neustavni. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. To v tem primeru ni bilo storjeno. Razlastitveni postopek ni bil sprožen, občina pa s tožnikoma tudi ni sklenila pravnega posla, s katerim bi pridobila dele njunih nepremičnin. Tako je tudi stališče sodne prakse (sodba Upravnega sodišča II U 344/2014 z dne 25. 2. 2015).

6. Tožena stranka in stranka z interesom, Občina Ivančna Gorica, na tožbo nista odgovorili. Tožena stranka je poslala upravni spis.

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožnika z obravnavano tožbo izpodbijata obe odločbi upravnih organov v celoti, vendar pa glede na njun pravni interes, ki izhaja iz ugovorov v tožbi, sodišče šteje, da dejansko izpodbijata le odločitev prvostopenjskega organa v obsegu, ki se nanašajo nanju.

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila Občina Ivančna Gorica kot lastnica parcele 1583/1, ki meji na nepremičnine tožnikov, upravičen vlagatelj zahteve za evidentiranje parcelacije njunih nepremičnin. Kdo je upravičen zahtevati parcelacijo, določa 48. člen ZEN kot krovni zakon. Drugostopenjski organ meni, da je v obravnavani zadevi podlaga za neupoštevanje prvega odstavka 48. člena ZEN, po katerem se parcelacija izvede na podlagi zahteve lastnika, v določbi tretjega odstavka 48. člena ZEN, ki določa, da se za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, lahko nove parcele evidentirajo tudi na zahtevo upravljavca javnega dobra, kar posledično omogoča uporabo določb 13. in 14. člena ZCes-1, ki določajo podrobna pravila za določitev in označitev meje ceste oziroma določitev meje ceste v postopkih spreminjanja mej (parcelacija - 1. točka prvega odstavka 45. člena ZEN).

10. Po presoji sodišča je 13. in 14. člen ZCes-1 mogoče uporabiti le v primerih, ko cesta (po dejanski rabi - v naravi) poteka po parcelah izven meja parcele, ki je kot cesta evidentirana v zemljiškem katastru, torej v primeru, ko ima površina izven parcele, ki je evidentirana kot cesta, uporabo, kot jo opredeljuje 5. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1 (cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ali v smislu razveljavljene 1. točke prvega odstavka 14. člena ZJC - cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina). V obravnavani zadevi pa, kot izhaja iz izpodbijane prvostopenjske odločbe in listin v spisu, ni bilo tako ter so nastale nove parcele, ki po uporabi ob odmeri niso bile cesta, temveč naj bi to šele nastale v posledici rekonstrukcije in razširitve (z izgradnjo hodnikov za pešce, opornih zidov, ograj, cestne kanalizacije in razsvetljave po projektu). Drugostopenjski organ sicer navaja drugače in izhaja iz stališča, da gre za že zgrajeno cesto, vendar ne pojasni, na podlagi katerega dokaza je v dopolnjenem ugotovitvenem postopku prišel do drugačne dejanske ugotovitve. Določba tretjega odstavka 48. člena ZEN torej v obravnavani zadevi ni podlaga, ki bi napotovala na 13. in 14. člen ZCes-1. 11. Sodišče v obravnavani zadevi enako kot v sodbi II U 344/2014 z dne 25. 2. 2015 sodi, da sta 13. in 14. člen ZCes-1 namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena. V primerih, ko cesta poteka po zasebnem zemljišču (kot v zadevi II U 344/2014) ali pa bo zaradi rekonstrukcije in razširitve ceste poseženo na zasebna zemljišča, pa določbi 13. in 14. člena ZCes-1 nista neposredno uporabni za uvedbo postopka parcelacije. Že iz drugega odstavka 12. člena ZCes-1 izhaja, da je pred izgradnjo treba upoštevati, da se posega v zasebno lastnino in zemljišča pridobiti na podlagi pravnega posla oziroma v postopku razlastitve. Postopek razlastitve za namen gradnje ceste oz. njene razširitve je urejen v določbah 92. do 108. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) oziroma kot poseben postopek razlastitve ob pogojih iz 19. člena ZJC-B, če je bila cesta zgrajena do 18.10.2005. 12. V postopku razlastitve lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev, kar ureja 101. člen ZUreP-1. Temu sledi tudi peti odstavek 48. člena ZEN, ki določa, da če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec, kar bi bila v obravnavani zadevi po uvedbi postopka razlastitve Občina Ivančna Gorica. Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma v postopku razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije (npr. določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 14. člena ZCes-1, v načinu določitve meje).

13. V zvezi z omenjenim postopkom razlastitve na podlagi določb ZUreP-1 sodišče dodaja, da je določba drugega odstavka 12. člena Zces-1 v primeru rekonstrukcije javne ceste lahko specialna določba glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1. Določbe ZCes-1 zato ne morejo biti pravna podlaga za poseg v zasebno lastnino, ne da bi bili pred tem izvedeni ustrezni postopki pridobitve stvarnopravnih pravic na predmetnih nepremičninah in tudi ne neposredna pravna podlaga za uvedbo postopka parcelacije, mimo 48. člena ZEN. Določbe šestega odstavka 13. člena ZCes-1, ki določa, kdo so stranke v postopkih urejanja mej in postopkih spreminjanja mej za določitev meje ceste, ni mogoče razumeti ob neupoštevanju določb ZEN, ki upoštevajo in izhajajo iz stvarnopravnih pravic na nepremičninah. Upravni organ je glede na navedeno napačno presodil, da je zahtevo za parcelacijo tožnikovih parcel vložil upravičen vlagatelj (1. točka tretjega odstavka 51. člena ZEN) in evidentiral parcelacijo na podlagi predloženega elaborata.

14. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba v odpravljenem delu nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v delu, ki se nanaša na tožnika, odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo organu v ponovni postopek.

15. Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške ji je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.