Jedro

Ker zapustnica v izročilni pogodbi ni izrecno navedla, da se pogodba nanaša tudi na premoženje, ki je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, prednika ne moreta zahtevati, da sodišče v zapuščinskem postopku odloči, da vrnjene nepremičnine pripadejo prevzemnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Po treh zapustnicah, t.j. T. K., A. K. in J. K., so tekle zapuščinske zadeve (opr. št. D 173/97, D 174/97 in D 175/97 istega sodišča). Nato je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so prej umrle zapustnice dedovale ena po drugi, tako da je po A. K. dedovala sestra J. in T. vsaka do polovice, nato po umrli T. je bila dedinja v celoti J. K.. Po J. K. pa sta dedovali edini nečakinji, t.j. M. K. in J. D.. Zapustnica J. K. ni razpolagala s premoženjem, ki je bilo v postopku denacionalizacije zato gre za dedovanje po zakonu. Dedinji sta dediščino sprejeli in se priglasili k dedovanju. Za pritožnika, ki sta se priglasila k dedovanju na podlagi izročilne pogodbe z dne 12.12.1975 pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da J. K. s to pogodbo ni razpolagala tudi s sedaj vrnjenim premoženjem in da pritožnika lahko uveljavljata svoje terjatve proti dedinjam v rednem postopku.

Proti temu sklepu sta se pritožila A. K. in I. K.. Vztrajata, da je z izročilno pogodbo z dne 12.12.1975 zapustnica J. K. razpolagala tudi s tem premoženjem, saj je posebej navedla, da se upošteva tudi pomotoma izpuščeno premoženje. Opozarjata, da sta v postopku denacionalizacije plačala 946,97 USD, kar je bilo treba plačati Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v tolarski protivrednosti.

Na vročeno pritožbo dedinji nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za premoženje, ki v trenutku smrti zapustnice ni obstajalo, ampak ji je bilo vrnjeno s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Po določbi 78. člena ZDEN (Zakona o denacionalizaciji) se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripadajo upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Dednopravni pogodbi, sklenjeni pred odločbo o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki upravičencu pripade po odločbi o denacionalizaciji, razen, če ni v pogodbi izrecno navedeno, da se nanaša tudi na to premoženje (3. ost. 80. člena ZDEN).

Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo izročilno pogodbo, na katero se sklicujeta pritožnika, t.j. zapis "nepremično premoženje, naj bo tukaj posebej navedeno ali pomotoma izpuščeno" tako, da ne gre za razpolago v pomenu 80. čl. ZDEN. Gre za razlago pogodbe, kar je materialno pravo in ne spor o dejstvih, zato je sodišče prve stopnje upravičeno presojalo pogodbo. Zapis, da so nepremičnine posebej navedene ali pomotoma izpuščene, ne pomenijo, da izročiteljica razpolaga tudi z nepremičninami, ki so predmet odločbe o denacionalizaciji. Te nepremičnine bi morala izročiteljica vsaj opisati, oziroma na drug način jasno pokazati svojo voljo, da je mogoče uporabiti določbo 80. člena ZDEN, ki zahteva izrecno navedeno premoženje.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo, da bosta pritožnika lahko svoje eventuelne terjatve do dedinj uveljavljala izven tega postopka ali v pravdi. Zaradi tega ni potrebno prekinjati zapuščinskega postopka.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko staje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (380. člen ZPP).