Jedro

Materine pritožbene navedbe o očetovem manipuliranju z otrokom in o odtujevanju od matere niso izkazane. Številna mnenja, na katera se sklicuje v pritožbi, so bila podana na podlagi njenih navedb in ne da bi strokovnjaki opravili razgovor z otrokom in/ali z očetom. Kot taka ne morejo nuditi dovolj zanesljive opore za sklepanje o otrokovi ogroženosti. Tudi zaslišanje oseb, ki so podala ta mnenja, zato ni bilo potrebno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) delno ugodilo materinemu predlogu in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri stiki med sinom in materjo od 1. 11. 2021 potekajo vsak drugi vikend od petka po pouku do sobote zvečer (I. točka izreka), (2) ugodilo očetovemu predlogu in sklep z dne 24. 5. 2021 dopolnilo tako, da je določilo stike med hčerjo in njim med božično-novoletnimi prazniki ter zimskimi, prvomajskimi in jesenskimi počitnicami (II. točka izreka), (3) zavrglo materin ugovor zoper sklep z dne 6. 7. 2021 (III. točka izreka), (4) zavrglo materin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 26. 7. 2021 (IV. točka izreka), (5) zavrnilo materin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 6. 9. 2021, po katerem naj se sin udeležencev začasno zaupa v varstvo in vzgojo materi (V. točka izreka).

2. Mati v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izvede narok, zasliši priče in izvede druge dokaze ter pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da v celoti ugodi predlaganim stikom, kot izhajajo iz predlogov z dne 6. 9. 2021 in 21. 10. 2021. Podrejeno predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče je le minimalno sledilo njenemu predlogu z dne 21. 10. 2021, ne da bi se izreklo o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Ker oče sinu ne zagotavlja niti osnovnih življenjskih pogojev za normalen fiziološki razvoj, ni dvoma, da se mu povzroča ogromna škoda. Sin je v fazi iskanja identitete, ko je pomembno, da mu starši prisluhnejo in prepoznavajo njegove potrebe, ki jih izraža na različne načine, tudi z neverbalnimi dejanji. Pri očetu tovrstne opore in spodbude ni deležen. Zaradi tega mu nastaja nepopravljiva škoda, ki ima lahko dolgotrajne posledice za njegov psihosocialni, fiziološki in socialni razvoj. Vir škode je oče, ki s sinom še vedno visoko manipulira, tako da ne more izražati prave volje. Odkar je otrok odseljen, sta psihična manipulacija in vodenje samo še večja. Oče želi otroka odtujiti od matere in to počne na izjemno manipulativen način z izkoriščanjem njegove stiske. Ker lahko hitro pride do odtujitvenega sindroma, je pomembno, da sodišče pazljivo razišče dejansko stanje in ugotovi vzrok odklanjanja. Oče ne poskrbi, da bi se sin udeleževal zunajšolskih dejavnosti in se družil z vrstniki. V L. je osamljen in izoliran od prijateljev, ki živijo v M., ter odtujen od matere kot primarnega starša. Oče mu dovoli prekomerno uporabo pametnega telefona in drugih tehnologih (računalnik in omrežja). Sinovo prekomerno uporabo novih tehnologij je potrdilo že veliko strokovno usposobljenih oseb (npr. dr. A. in dr. B.). Svoja opažanja je podal tudi terapevt C. C., ki je bil seznanjen z vso razpoložljivo dokumentacijo glede sinove nekontrolirane uporabe elektronskih naprav. Hči je terapevtu povedala, kako se nove tehnologije uporabljajo pri očetu in kako pri materi. Dr. D. pa je poudaril pomen prijateljske mreže za oblikovanje otrokove identitete. Podana je velika verjetnost, da bo sin obtičal v virtualnem svetu in ne bo sposoben soočenja v realnem. Da je otrok zadnje tedne v vidno poglobljeni stiski, je opozoril tudi dr. A. Izrazito je tudi očetovo odtujevanje sina od matere. Prepovedal mu je, da se z materjo pogovarja o njegovem življenju in zagrozil s kaznijo. Na stike prihaja vidno slabega počutja, zdravja in podhranjen. Oče se že večkrat ni držal dogovorjenih stikov, sina ni pripeljal na stik in ni omogočil telefonskega stika. Evidentno je, da sinu prepoveduje poklicati mater po telefonu, odgovoriti na njena sporočila ali jo na njegovo željo obiskati.

Sodišče se ni opredelilo do predloženih dokazov (predvsem glede ugotovitev specialistov oziroma zdravnikov), niti pritožnice ni zaslišalo. Sledilo je le mnenju centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ne da bi ga preizkusilo. V sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih. Ogroženost je obrazložena le pavšalno.

V dopolnitvi pritožbe še navaja, da je izvedenka dr. D. D. v svojem poročilu z dne 5. 11. 2021 navedla, da je hči pri stikih z očetom veliko prepuščena sebi, da se ji pred odhodom k očetu pojavljajo slabost, bolečine v trebuhu, jok, strah. Ocenjuje, da je treba preveriti domače okolje pri očetu in njegove sposobnosti za skrb za otroke, da je glede na izpoved deklice videti, da temu ni kos in da ne poskrbi dovolj dobro za osnovne potrebe otrok, da jih ne zaščiti pred možnimi nevarnostmi (nekontrolirana uporaba spletnih vsebin, dostop do strelnega orožja, očetova škodljiva uporaba alkohola v prisotnosti otrok). Zaupanje sina materi je zato nujno.

3. Oče v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Ne držijo navedbe o opustitvi zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev. O nasprotnem pričajo ugotovitve CSD in klinično psihološko poročilo Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše (v nadaljevanju SCOMS) z dne 25. 8. 2021. Da s sinom ne manipulira, kaže že dejstvo, da samostojno izraža svojo voljo glede načina širjenja stikov. Ne držijo navedbe o oviranju stikov. Strokovnjaki, na katere se obrača mati, pišejo mnenja izključno na podlagi njenih navedb, ne da bi sina obravnavali. Orožje, ki naj bi bilo najdeno v sinovi sobi, je bilo pokvarjena airsoft igrača. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica sicer izpodbija sicer sklep v celoti, vendar ni navedla razlogov glede odločitve o začasni ureditvi stikov med njo in sinom. Glede na to, da ji je odločitev v korist, pritožbeno sodišče šteje, da zoper ta del pritožba ni vložena.

6. V pritožbi niso navedeni razlogi niti o začasni ureditvi stikov med očetom in hčerjo med počitnicami niti o odločitvi o zavrženju ugovora zoper sklep, s katerim so bili urejeni stiki v avgustu 2021, in o zavrženju predloga za začasno odredbo, s katero je predlagala zgodnejši pričetek stikov v avgustu 2021. Ker v tem delu niso podani razlogi, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, navedba posebnih razlogov o teh odločitvah ni potrebna.

7. Pritožbeni razlogi v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi materinega predloga za izdajo začasne odredbe, naj se sin začasno zaupa v varstvo in vzgojo njej in naj se določijo stiki z očetom, niso utemeljeni.

8. Štirinajstletni sin udeležencev je bil med postopkom z začasno odredbo z dne 25. 1. 2020 zaupan v varstvo in vzgojo očetu. Tedaj je bilo še odločeno, da se stiki z materjo začasno ne izvajajo. Od sprejetja začasne odredbe z dne 22. 4. 2021 so stiki med materjo in sinom potekali pod nadzorom, z izpodbijanim sklepom pa je bilo odločeno, da potekajo vsak drugi vikend od petka po pouku do sobote zvečer. Hkrati s tem je sodišče odločilo, da niso izkazani razlogi za spremembo začasne odredbe, s katero je bil sin zaupan v varstvo in vzgojo očetu. Odločitev temelji na ugotovitvah CSD, ki je spremljal družino ves postopek in ki je opravil tudi razgovor z otrokom. Iz teh ugotovitev izhaja, da otrok želi živeti z očetom, z materjo pa imeti stike, da je pri očetu vzpostavil rutino pravil dela za šolo in ima ustrezen obseg prostega časa, da oče ustrezno poskrbi za sinove celostne potrebe in da niso izkazane okoliščine, ki bi kazale na njegovo ogroženost. 9. Materine pritožbene navedbe o očetovem manipuliranju z otrokom in o odtujevanju od matere niso izkazane. Številna mnenja, na katera se sklicuje v pritožbi, so bila podana na podlagi njenih navedb in ne da bi strokovnjaki opravili razgovor z otrokom in/ali z očetom. Kot taka ne morejo nuditi dovolj zanesljive opore za sklepanje o otrokovi ogroženosti. Tudi zaslišanje oseb, ki so podala ta mnenja, zato ni bilo potrebno. Dvoma o pravilnosti ugotovljenih dejstev ne vzbuja niti očitek o opustitvi zaslišanja predlagateljice. Podala je obsežne pisne navedbe, ki jih je sodišče vzelo v ozir. Njihova potrditev v zaslišanju ne bi mogla privesti do drugačne odločitve. Sodišče je pravilno dalo večjo težo dokazom, ki temeljijo na neposrednem stiku z sinom udeležencev in vpogledu v okolje, v katerem živi. Iz strokovnega mnenja iz avgusta lani, ki temelji na obravnavi in pogovoru z dečkom, na drugi strani izhaja, da je njegovo psihično stanje stabilno in da je pri očetu deležen stabilnega in spodbudnega okolja, ki na ustrezen način podpira zdrav otrokov razvoj. Tudi mnenje CSD temelji na pogovoru s sinom udeležencev in drugih opažanjih strokovnih delavcev CSD. Kot je izpostavil oče v odgovoru na pritožbo, sin izraža željo po povečanju obsega stikov z materjo. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da oče ovira izvrševanje stikov.

10. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo dvoma o pravilnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da ni izkazano, da je zaradi otrokove ogroženosti, ki je po 161. členu DZ predpostavka za izdajo začasne odredbe, potrebna sprememba odločitve o začasnem zaupanju sina očetu, sprejete med obravnavanim postopkom.

11. Po navedenem je sodišče druge stopnje predlagateljičino pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo.