Jedro

Sporno je, ali je denacionalizacijska upravičenka upravičena še do denacionalizacije zemljišča v izmeri 178 m2, ki je bil po ugotovitvah prvostopenjskega upravnega organa ob podržavljenju del podržavljene par. št. 1165/1. Pogoj za to je, da je bila pravica uporabe, ki jo je po podržavljenju na podržavljenih zemljiščih obdržala denacionalizacijska upravičenka, prisilno odvzeta. Po presoji sodišča je prvostopenjski upravni organ obstoj tega dejstva kot sestavine relevantnega dejanskega stanja ugotovil s tolikšno stopnjo verjetnosti, da je lahko sprejel pravni zaključek o upravičenosti do denacionalizacije predmetnega zemljišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se upravičenki do denacionalizacije A. vrne stavbno zemljišče v izmeri 178 m2, ki je bilo v času podržavljenja del prvotne parcele št. 1165/1 k.o. ..., v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 4.768,98 DEM oziroma 2.438,34 EUR (1. točka izreka); da je zavezanka dolžna izročiti upravičenki obveznice s pripadajočimi obrestmi v roku 3 mesecev po pravnomočnosti te odločbe (2. točka izreka) ter ugotovila, da je bilo s tem odločeno o denacionalizacijskem zahtevku v celoti (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bilo o upravičenkinem zahtevku za vrnitev podržavljenih nepremičnin že odločeno z delno odločbo z dne 11. 7. 1995, s katero je bila vzpostavljena lastninska pravica na parc. št. 1691/1, stavbišče s poslovno stavbo velikosti 1.597 m2 (v času podržavljenja del parc. št. 342 v izmeri 1.125 m2, parc. št. 67 v izmeri 323 m2 in del parc. št. 1165/1 v izmeri 149 m2) in njiva 4.684 m2 ter parc. št. 1692/1 v izmeri 1.077 m2 (ki se je združila s to parcelo in sta v času podržavljenja skupaj predstavljali del parc. št. 342 v izmeri 755 m2, del 1181 v izmeri 951 m2, del parc. št. 1182/2 v izmeri 495 m2, del parc. št. 1184/2 v izmeri 724 m2, del parc. št. 1186/6 v izmeri 555 m2 in del 1165/1 v izmeri 2.245 m2), na parc. št. 1691/4 (v času podržavljenja del parc. št. 1186/1 v izmeri 10 m2 in del parc. št. 1165/1 v izmeri 45 m2) in na parc. št. 1692/2 v velikosti 82 m2 (v času podržavljenja del parc. št. 1182/2 v izmeri 82 m2); z delno odločbo z dne 30. 10. 2001 pa so bile vrnjene v obliki odškodnine nepremičnine v skupni izmeri 11.207 m2 (ki so v času podržavljenja predstavljale parc. št. 1151/7 v izmeri 416 m2 in parc. št. 1165/1 v izmeri 10.791 m2). Kot izhaja iz potrdila B. d.d., z dne 17. 1. 2003 je ostalo neodločeno o 178 m2 parc. št. 1165/1, ki se danes nahajajo v parc. št. 1693 stan. stavba, parc. št. 1694/1 stan. stavba, del parc. št. 1694/2 dvorišče, parc. št. 1696/7 garaža, parc. št. 1694/8 garaža, del parc. št. 1694/6 garaža, del parc. št. 1694/18 cesta in del parc. št. 1694/19 dvorišče, vse k.o. ... Tudi o tem zemljišču je prvostopenjski organ že odločil; prvič z odločbo z dne 26. 11. 2003, po njeni odpravi pa z dopolnilno odločbo z dne 22. 10. 2010, ki jo je drugostopenjski organ prav tako odpravil. V sedaj izpodbijani odločbi o denacionalizaciji 178 m2 ugotavlja, da so bile z odločbo o nacionalizaciji, izdano na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, upravičenki na lokaciji v k.o. ... (pri ...) podržavljene parc. št. 67, 1151/7, 1165/1, 1181, 342, 1182/2, 1184/2 in 1186/6, v skupni izmeri 20.912 m2. Glede še nevrnjenih 178 m2 se sklicuje na prej navedeno identifikacijsko potrdilo. Navaja, da se je prehod tega zemljišča iz posesti upravičenke izvršil brez posebnih upravnih aktov, kar izhaja iz zemljiško katastrskih in lastninskih sprememb v zemljiški knjigi ter listin, na podlagi katerih so bile te izvršene. Dejansko je bil izvršen na podlagi odločbe SOb Ljubljana Vič-Rudnik št. 466-84/63 z dne 16. 9. 1963, ki sicer navaja odvzem zemljišča v izmeri 11.207 m2 na parc. št. 1165/1 (travnik v izmeri 13.428 m2), dejansko pa je bilo upravičenki odvzeto 178 m2 več zemljišča te parcele. O tem tudi pozneje ni bil izdan poseben upravni akt. V spisih ni nobenega podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je upravičenka prenesla pravico uporabe na tem zemljišču prostovoljno. Zato prvostopenjski organ šteje, da je upravičenje za vračilo po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) podano. Za obravnavano zemljišče so izkazane ovire za vračilo v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen ter po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Ker je bilo v postopku že ugotovljeno (v postopku, končanem z delno odločbo z dne 30. 10. 2001), da je predmetno zemljišče šteti v času podržavljenja kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče, je na podlagi 11. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja izračunal, da znaša vrednost tega zemljišča 4.768,976 DEM oziroma 2.438,334 EUR. Ugovore zavezanke, da iz prejetih listin ni mogoče zaključiti, da je bilo 178 m2 odvzetih iz posesti prejšnje lastnice na prisilen način, je prvostopenjski organ zavrnil z razlogovanjem, da je bilo to zemljišče del prvotne parc. št. 1165/1, ki je bila nesporno podržavljena. Prejšnja lastnica je tudi na tem zemljišču izgubila pravico uporabe z odločbo z dne 16. 9. 1963, s katero je zemljišče dejansko (z izgubo posesti zaradi izvršene gradnje) in tudi zemljiškoknjižno prešlo v uporabo gradbenega podjetja C. zaradi gradnje blokovskega naselja med ... in ... Da je bila gradnja v celoti izvršena, izkazujejo vpisi v zemljiški knjigi in ugotovitve izvedenca geodetske stroke v identifikaciji katastrskih podatkov o tem, kje se zemljišče nahaja v času vračanja. Iz listin, pridobljenih iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra, izhaja, da prejšnja lastnica predmetnega zemljišča ni prenesla na C. prostovoljno, tj. s pogodbo, kot so storili imetniki pravice uporabe A.A., B.B., C.C., D.D. in E.E. V dokazni dokumentaciji pa tudi ni nobene podlage za zaključek, da bi prejšnja lastnica pravico uporabe na tem zemljišču obdržala, saj se nesporno nahaja v novonastalih parcelah, ki so v lasti tretjih oseb (vsakokratnih etažnih lastnikov in D., d.d.).

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo. Ugotavlja, da je prvostopenjski organ natančno obrazložil svoje ugotovitve. Pritrditi je tudi njegovemu stališču, da so bila nacionalizirana zemljišča odvzeta iz posesti z odločbo z dne 16. 9. 1963. Sicer pa je glede na nesporne ugotovitve o skupni površini nacionaliziranih zemljišč, o identifikaciji zemljišč glede na današnje stanje ter o tem, da so bila zemljišča predmet nacionalizacije in odvzema iz posesti za realizacijo gradbenega namena in ni bilo ugotovljeno prostovoljno razpolaganje z njimi, pravno nerelevantno na kakšen način je bil vsak konkreten del zemljišča vzet iz posesti. Pritožnica pa tudi neutemeljeno zatrjuje, da ni navedeno, v katerih novih parcelah leži 178 m2 zemljišča nekdanje parc. št. 1165/1. Tožnica vlaga tožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni sporno, da je bila parc. št. 1165/1 v delni izmeri 1.0791 m2 podržavljena upravičenki in ji odvzeta iz posesti z odločbo z dne 16. 9. 1963, ter za ta obseg določena odškodnina. Tožnica pa se ne strinja, da mora plačati odškodnina še za 178 m2, ki naj bi bili del parc. št. 1165/1. O podržavljeni in iz posesti odvzeti površini 10.791 m2 parc št. 1165/1 je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 30. 10. 2001. Tožnica se ne strinja, da je bilo 178 m2 zemljišča odvzeto z odločbo z dne 16. 9. 1963, ne glede na v njej navedeno površino. Meni, da za odločitev o denacionalizaciji 178 m2 parc. št. 1165/1 ne more biti odločilna računska operacija in sicer, da se od skupne površine vseh nacionaliziranih zemljišč odšteje skupna površina že pravnomočno vrnjenih zemljiščih, pri čemer podlaga za tak izračun služi identifikacijsko potrdilo. Pri tem pa upravni organ ne ugotovi pravne podlage prehoda te površine iz posesti denacionalizacijske upravičenke, ampak pavšalno zaključi, da ta površina sodi v sklop odvzema zemljišč za gradnjo stanovanjskih blokov, da je bilo upravičenki dejansko odvzeto 178 m2 več zemljišča parc. št. 1165/1 kot izkazuje odločba, da za to površino ni bil izdan poseben upravni akt in da ni dokaza o prostovoljnem razpolaganju upravičenke z zemljiščem. V postopku denacionalizacije je treba ugotoviti pravno podlago za prehod zemljišč iz posesti denacionalizacijskega upravičenca. Od tega, nesporno ugotovljenega dejstva, je odvisna upravičenost iz naslova denacionalizacije za to zemljišče. Poleg tega mora upravni organ ugotoviti, da je bil odvzem iz posesti prisilnega značaja. Tožnica še dodaja, da v postopku ni bilo ugotovljeno, v katerih novih parcelah leži sporni del 178 m2 parc. št. 1165/1 in zaradi katerih ovir teh nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi. Zgolj pavšalno navajanje, da je celotna površina nacionaliziranih zemljišč danes pozidana, ne zadostuje, pri čemer iz identifikacijskega potrdila z dne 17. 1. 2003 izhaja, da del parc. št. 1165/1 leži v delu nove parc. št. 1691/4, ki je njiva 45 m2 in delu nove parc. št. 1691/1, travnik 970 m2 in bi jih bilo možno po teh podatkih vrniti v naravi. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Stranka z interesom A. na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je denacionalizacijska upravičenka upravičena še do denacionalizacije zemljišča v izmeri 178 m2, ki je bil po ugotovitvah prvostopenjskega upravnega organa ob podržavljenju del podržavljene par. št. 1165/1 k.o. ... Pogoj za to je, da je bila pravica uporabe, ki jo je po podržavljenju na podržavljenih zemljiščih obdržala denacionalizacijska upravičenka, prisilno odvzeta. Po presoji sodišča je upravni organ obstoj tega dejstva kot sestavine relevantnega dejanskega stanja ugotovil s tolikšno stopnjo verjetnosti, da je lahko sprejel pravni zaključek o upravičenosti do denacionalizacije predmetnega zemljišča. Sodišče se s tožnico strinja, da mora biti podlaga o odvzemu podržavljenega zemljišča iz posesti izkazana. Dokazovanje prisilnega odvzema 178 m2 zemljišča iz posesti prejšnje lastnice s pravnim aktom, izdanim o tem, pa bi v obravnavanem primeru ob vseh drugih dejstvih in okoliščinah, ki jih je ugotovil upravni organ, pomenil tako visok dokazni standard, da bi prejšnji lastnici onemogočil uveljavljanje pravice do denacionalizacije.

Sodišče se s tožnico ne more strinjati, da sta upravna organa napačno pristopila k reševanju predmetne zadeve in o denacionalizaciji 178 m2 zemljišča nekdanje parc. št. 1165/1 odločila z računsko operacijo, opravljeno na podlagi identifikacijskega potrdila (izračun razlike med površino podržavljenih in že vrnjenih zemljišč). Prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati, da ni izčrpal vseh možnosti za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja (iz podatkov predloženega spisa izhaja, da je tudi sam opravljal poizvedbe in pridobival listine iz zemljiške knjige in od geodetskega organa). Na podlagi listine je ugotovil odvzem pravice uporabe le na delu parc. št. 1165/1, vendar je na podlagi drugih, med seboj povezanih dejstev in dokazov, po presoji sodišča, pravilno ugotovil tudi odvzem 178 m2 te tedanje parcele.

Med strankami ni sporna ugotovitev upravnega organa, da so bila denacionalizacijski upravičenki na lokaciji ... podržavljena zemljišča v skupni izmeri 20.912 m2. Katastrsko stanje teh parcel izkazujejo kopije katastrskega načrta in potrdila o zemljiškokatastrskih podatkih, ki so v spisu, sedanje stanje pa identifikacijsko potrdilo z dne 17. 1. 2003 (iz tega potrdila ne izhaja, da bi po podržavljenju nastala kakšna razlika v površini zaradi novih metod izmere). Tožnica ne izpodbija ugotovitve upravnega organa, da še ni bilo odločeno o 178 m2 podržavljenega zemljišča, ampak ugovarja, da ni ugotovljena pravna podlaga prehoda te površine iz posesti denacionalizacijske upravičenke.

Sodišče se strinja z ugotovitvijo upravnega organa, da je 178 m2 podržavljenega zemljišča, o denacionalizaciji katerega še ni odločeno, del parcele, ob podržavljenju št. 1165/1. Ob podržavljenju je ta parcela po zemljiškokatastrskih podatkih merila 13.428 m2, z odločbo SOb Ljubljana Vič Rudnik št. 466-84/63 z dne 16. 9. 1963 pa je bila pravica uporabe odvzeta na 10.791 m2. Prejšnji lastnici bi tako moralo ostati v uporabi še 2.637 m2 parc. št. 1165/1, ki bi ji glede na njen zahtevek morali biti vrnjeni v naravi. Da temu ni bilo tako, izhaja iz odločbe z dne 11. 7. 1995, s katero je bilo odločeno o vrnitvi v naravi vseh tistih podržavljenih nepremičnin, glede katerih je bila ta oblika denacionalizacije mogoča (skupaj 7.459 m2), med njimi tudi o delu parc. št. 1165/1. Prvostopni organ je v izpodbijani odločbi opisal, katere parcele, po numeraciji ob podržavljenju, in njihove površine, ki so bile prejšnji lastnici vrnjene v naravi. Ker pa ji ni bila vrnjena tolikšna površina parc. št. 1165/1 (2.637 m2), ki bi ji morala ostati v posesti, če bi ji bila pravica uporabe odvzeta le v obsegu, kot ga je določala odločba z dne 16. 9. 1963 (10.791 m2), to pomeni, da je prejšnja lastnica po podržavljenju izgubila več površine parc. št. 1165/, kot ji je bila formalno odvzeta iz posesti. Iz odločbe z dne 16. 9. 1963 izhaja, da je bila pravica uporabe na parc. št. 1165/1 dodeljena C. za gradnjo stanovanjskih objektov, iz zemljiškokatastrskih podatkov pa, da je bil gradbeni namen realiziran (kolikor sta po teh podatkih sedanji parc. št. 1691/4 in 1691/1, ki sta nastali iz parc. št. 1165/1, njiva oziroma travnik, je treba upoštevati, da je bil z odločbo z dne 11. 7. 1995 že vrnjen tisti del parc. št. 1165/1, ki ga je bilo mogoče vrniti v naravi). Celoten del parc. št. 1165/1, ki prejšnji lastnici ni bil vrnjen v naravi (po gornjem razlogovanju več kot 10.791 m2, oziroma po izračunu upravnega organa na podlagi katastrskih podatkov dodatno še 178 m2), je del zemljišč, na katerem je zgrajeno blokovsko naselje. Na podlagi povedanega sodišče pritrjuje ugotovitvam obeh upravnih organov, da prejšnja lastnica spornih 178 m2 nima v posesti, ampak v času vračanja predstavljajo po podržavljenju pozidano zemljišče. Da bi prejšnja lastnica s 178 m2 podržavljene parc. št. 1165/1 prostovoljno razpolagala, tj. sklenila pogodbo o prenosu pravice uporabe na tem zemljišču na C., ki je gradilo blokovsko naselje, upravni organ kljub po oceni sodišča obsežnem ugotovitvenem postopku ni ugotovil. Za to ne dajejo podlage podatki zemljiške knjige, ne zemljiškega katastra, niti ni bila ugotovljena nobena okoliščina, ki bi lahko kazala na to, da je prejšnja lastnica pravico uporabe na tem zemljišču prostovoljno prenesla. V tej smeri tudi tožnica nima konkretnih ugovorov. Ker je zemljišče pozidano in vključeno v blokovsko naselje, je razumen zaključek, da ji je bila pravica uporabe na parc. št. 1165/1 odvzeta preko obsega, določenega z odločbo z dne 16. 9. 1963, v tem delu brez pravnega naslova.

Na v gornjih točkah obrazložitve navedene okoliščine – da prejšnja lastnica nima v posesti spornih 178 m2, da ta površina predstavlja zazidano zemljišče, da ni dokazov, niti posrednih, ki bi kazali na razpolaganje prejšnje lastnice – je upravni organ oprl svoj zaključek o upravičenosti do denacionalizacije. Glede na že podana stališča v tej sodbi, ga sodišče ne presoja kot pavšalnega, kot ga ocenjuje tožnica v tožbi, temveč za sprejemljivega in razumnega.

Nazadnje mora sodišče zavrniti še tožbeni ugovor, da v postopku ni bilo ugotovljeno, v katerih novih parcelah leži spornih 178 m2 parc. št. 1165/1 in da ni bilo preverjeno, ali je možna vrnitev tega zemljišča v naravi. Sedanje parcele je prvostopenjski organ v svoji odločbi izrecno identificiral s parcelno številko, iz navedbe njihove uporabe (stavba, garaža, dvorišče, cesta) pa izhaja, da vrnitev v naravi glede na ovire, ki jih za to obliko denacionalizacije določa 19. in 32. člen ZDen, ni možna. Pritožnica je v zvezi s tem ugovorom očitno spregledala, da so bili z odločbo z dne 11. 7. 1995 prejšnji lastnici že vrnjeni deli parc. št. 1165/1, ki jih je bilo mogoče vrniti v naravi.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.