Jedro

Na pravdo napoteni dedič ni vezan na vsebino napotitvenega sklepa. Tožbeni zahtevek lahko postavi ne glede na to, kako se glasi napotitveni sklep, saj zapuščinsko sodišče dediču ne more določati vrste in obsega tožbe, kadar je potrebno zapuščinski postopek prekiniti zato, ker so med dediči sporna določena vprašanja dejanske narave.

O vrnitvi daril (zaradi prikrajšanja nujnega deleža) lahko zapuščinsko sodišče odloči le tedaj, če je obdarjenec udeleženec zapuščinskega postopka in če priznava zahtevo za vrnitev darila. Če te zahteve ne priznava, lahko nujni dedič uveljavlja zahtevo za vrnitev darila le v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dedič I. G. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dedinjo P. T. napotilo na pravdo z zahtevkom, "da spada v zapuščino premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 30.6.1997 in je zato pogodba pretežno neodplačna".

Zoper navedeni sklep se pritožuje dedinja P. T., ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ga dopolni z napotitvijo dedinje na pravdo z zahtevkom, da spada v zapuščino tudi premoženje, ki je predmet darilne pogodbe z dne 12.5.1989. V pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo le z zahtevkom glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Po 1. odstavku 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Kot sporna dejstva so opredeljena tudi dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni napotilo pritožnice na pravdo glede vseh spornih dejstev, od katerih so odvisne pravice dedinje. Med dedičema je sporno tudi to, ali spada v zapuščino tudi premoženje, ki je bilo s strani zapustnika odsvojeno dediču I. G. z darilno pogodbo z dne 12.5.1989. I. G. je namreč zatrjeval, da gre pri predmetni pogodbi za odplačen pravni posel. Tako je sporno, ali premoženje, ki je predmet te darilne pogodbe, spada v zapuščino po zapustniku. Zato bi moralo sodišče prve stopnje stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo glede tega spornega dejstva. Dedinja z izpodbijanim sklepom ni bila napotena na pravdo, obenem pa tudi ni prejela sklepa, s katerim bi sodišče na pravdo napotilo I. G. Dedič I. G. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica je trdila, da predstavlja pogodba o dosmrtnem preživljanju SV 252/97 z dne 30.6.1997, ki jo je dedič I. G. sklenil (tudi) z zapustnikom, v pretežnem delu neodplačno pogodbo oziroma darilo zapustnika dediču I. G. Pritožnica je tudi trdila, da je bil s tem darilom in z zapustnikovim darilom po darilni pogodbi z dne 12.5.1989 prikrajšan njen nujni dedni delež po zapustniku, zato zahteva vrnitev teh daril, kolikor je to potrebno zaradi dopolnitve nujnega deleža (zato ne gre za spor o tem, kot smiselno napačno trdi pritožnica, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne). Dedič I. G. ni priznal te zahteve dedinje P. T. Iz vsebine pritožbe izhaja, da se dedinja P. T. ne pritožuje zoper odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka, prav tako pa tudi ne zoper odločitev o njeni napotitvi na pravdo z zahtevkom, ki se nanaša na pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V tem delu pritožnica torej sploh ne izpodbija sklepa. Sklep napada s pritožbo le zato, ker bi po njenem mnenju sodišče prve stopnje moralo odločiti o napotitvi na pravdo tudi glede spornih vprašanj, povezanih z darilno pogodbo z dne 12.5.1989. Vendar pa pritožba v tistem delu, ko trdi, da bi bilo treba odločiti o napotitvi na pravdo tudi glede spornih dejstev v zvezi z darilno pogodbo, ne more vplivati na zakonitost izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na pritožničino napotitev na pravdo v zvezi s spornimi dejstvi o pogodbi o dosmrtnem preživljanju (ne glede na to, da je napačna opredelitev same vsebine zahtevka, katerega naj bi pritožnica uveljavljala po napotitvenem sklepu). Na pravdo napoteni dedič namreč ni vezan na vsebino napotitvenega sklepa. Tožbeni zahtevek lahko postavi ne glede na to, kako se glasi napotitveni sklep, saj zapuščinsko sodišče dediču ne more določati vrste in obsega tožbe, kadar je potrebno zapuščinski postopek prekiniti zato, ker so med dediči sporna določena vprašanja dejanske narave.

O vrnitvi daril (zaradi prikrajšanja nujnega deleža) lahko zapuščinsko sodišče odloči le tedaj, če je obdarjenec udeleženec zapuščinskega postopka in če priznava zahtevo za vrnitev darila. Če te zahteve ne priznava, lahko nujni dedič uveljavlja zahtevo za vrnitev darila le v pravdi. Ker ji dedič I. G. te zahteve za vrnitev darila ne priznava, bo morala pritožnica uveljavljati (in dokazovati) svoje zahtevke v pravdi. Kot že rečeno je sodišče prve stopnje zahtevek v 2. točki izpodbijanega sklepa opisalo pomanjkljivo oziroma nepravilno. Ker pritožnica trdi, da naj bi pogodba o dosmrtnem preživljanju v pretežnem delu predstavljala (prikrivala) darilo, je namreč v tovrstnih primerih potrebno postaviti tožbeni zahtevek z ustreznim ugotovitvenim, oblikovalnim in dajatvenim delom. Kar se tiče darilne pogodbe, pa ima pritožnica možnost, da vloži ustrezno tožbo (glede vprašanja vrnitve daril zaradi domnevnega prikrajšanja nujnega deleža), ne glede na to, da je sodišče v tem delu ni napotilo na pravdo. Ker predstavlja darilna pogodba neodplačno razpolaganje s premoženjem, mora tožbeni zahtevek v zvezi z obravnavano darilno pogodbo vsebovati le ustrezen oblikovalni in dajatveni del. Glede na povedano je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, saj uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Dedič II. G. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo (1. odstavek 174. člena ZD).