Jedro

Sodišče na ničnost pravnega posla sicer pazi po uradni dolžnosti, vendar v okviru trditev pravdnih strank.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1.Ugotovi se, da je darilna pogodba z dne 23.6.2008, sklenjena med tožnico S. P., in tožencem V. K., glede 1/100 nepremičnin parc. štev. 533, parc. štev. 598, parc. št. 599, parc. štev. 1386/2, parc. štev. 1388/9, parc. štev. 1579/186, vse vl. št. 602 k.o. L., ter parc. št. 1380, pri vl. št. 655 k.o. L., nična in brez pravnega učinka med pravdnima strankama.

2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki njene pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi tekočimi od prvega dne po izteku paricijskega roka, vse v 15-dneh in pod izvršbo.“ z a v r n e .

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške prvostopnega postopka v znesku 156,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške pritožbenega postopka v znesku 199,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, da se ugotovi, da je darilna pogodba z dne 23.6.2008 sklenjena med tožnico in tožencem glede 1/100 nepremičnin parc. štev. 533, njiva v izmeri 1586 m2, parc. štev. 597, travnik v izmeri 419 m2 in gozd v izmeri 300 m2, parc. štev. 598 travnik v izmeri 355 m2 in gozd v izmeri 300 m2, parc. št. 599 m2 travnik v izmeri 391 m2 in gozd v izmeri 400 m2, parc. štev. 1386/2, njiva v izmeri 3276 m2, parc. štev. 1388/9, travnik v izmeri 747 m2, parc. štev. 1579/186, gozd v izmeri 17397 m2, vse vl. št. 602 k.o. L., ter parc. št. 1380, stavbišče v izmeri 410 m2, pri vl. št. 655 k.o. L., nična in brez pravnega učinka med pravdnima strankama. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici njene pravdne stroške v višini 307,92 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od prvega dne po izteku paricijskega roka, vse v 15-ih dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da zavrne v celoti tožbeni zahtevek ter tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka v roku 15 dni, po preteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Poudarja, da so razlogi protispisni. Prvostopno sodišče se namreč sklicuje na izpovedbo tožnice, ki naj bi zanikala, da je bila darilna pogodba z dne 23.6.2008 odobrena s strani pristojnega upravnega organa, hkrati pa navaja, da tožnica v svojih vlogah tega sicer res ni zatrjevala, vendar naj bi to bilo možno smiselno sklepati iz vsebine njenih navedb. Navedeni zaključki prvostopnega sodišča evidentno ne držijo in so protispisni. Tožnica je kot ničnostni razlog zatrjevala zgolj neobstoj statusa kmeta tožene stranke in fiktivnost posla, drugih ničnostnih razlogov pa ni uveljavljala, niti jih ni ugotavljalo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka, zaslišana kot stranka v postopku, ni nikoli zanikala oziroma izjavila, da posel ni bil odobren, zato toženec ni čutil potrebe, da bi v tej smeri predlagal kakšen dokaz, saj je bilo to dejstvo glede na trditve in predložene dokaze, med njimi tudi overjena darilna pogodba in zemljiškoknjižni izpiski, iz katerih izhaja, da je bila lastninska pravica na ime toženca na podlagi darilne pogodbe veljavno vpisana. Vse navedbe toženca zaslišanega kot stranke, ki so se nanašale na odobritev pravnega posla, pa so se nanašale na drugi pravni posel in sicer sklenitev prodajne pogodbe po predpogodbi. Da sklenitev darilne pogodbe ni bila nikoli odobrena s strani upravnega organa, toženec ni zatrjeval, prav tako ni zatrjeval, da ta ni potrebna. Prodajna pogodba, overjena pri notarju, je javna listina (2. odstavek 3. člena Zakona o notariatu). Pri overovitvi zasebne listine mora notar upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overovitev podpisa na izpolnjevanje določenih pogojev (9. odstavek 64. člena ZN). Zakon o zemljiški knjigi v okviru posebnih določb o overovitvi zemljiškoknjižnega dovolila, glede overitve listin, ki potrebujejo soglasje ali odobritev pristojnega organa, zahteva predložitev listine, iz katere izhaja ta odobritev (38. člen ZZK-1). V praksi pomeni, da mora notar, ki overja podpise na pogodbi, pred overovitvijo zahtevati tudi predložitev soglasja upravnega organa, sicer podpisov ne sme overiti. Zato tožena stranka kot dovoljeno novoto pritožbi prilaga še potrdilo o odobritvi pravnega posla – sklenitvi darilne pogodbe, z dne 23.6.2008. Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da tožeča stranka ni zatrjevala pomanjkanja odobritve pristojne upravne enote kot razloga za neveljavnost (ničnost) sporne darilne pogodbe v smislu določb 19. člena in 20. člena ZKZ, temveč se je sklicevala na pomanjkanje statusa kmeta toženca (kar je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo kot neutemeljeno), na navideznost darilne pogodbe (kar je z izpodbijano sodbo prav tako pravilno odklonjeno na podlagi ugotovitve, da pogodba odraža pravo oz. resnično voljo pravdnih strank) in še na smiselno zatrjevano odpadlo podlago (temelj oz. kavzo) darilne pogodbe; v zvezi s slednjo tožbeno podlago pa tožeča stranka ni niti uveljavljala ustreznega zahtevka na vrnitev podarjene nepremičnine, temveč je vztrajala pri zahtevku na ugotovitev ničnosti oz. pravne neučinkovitosti pogodbe, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi v tem delu navedlo pravilne razloge.

Pritožnik je pritožbi kot dovoljen nov dokaz priložil tudi odločbo Upravne enote Radovljica, z dne 15.7.2008, o odobritvi sporne darilne pogodbe, čeprav mu te listine niti ne bi bilo treba predložiti upoštevaje, da ta okoliščina med strankama ni bila sporna, kot pravilno poudarja v pritožbi (glej podatke spisa), kot že omenjeno pa gre za dokaz v zvezi z okoliščino, ki je tožbeni dejanski substrat oziroma trditvena podlaga tožbenega zahtevka niti ne zajema. Sodišče pa sme odločati le v mejah postavljenih zahtevkov ter ugotavljati le tista dejstva, ki jih zatrjujejo pravdne stranke (glej določbo 2. člena ZPP, ki uzakonja načelo dispozitivnosti ter določbo 7. člena ZPP, ki uzakonja načelo razpravnosti). Res sicer pazi sodišče na ničnost pravnega posla po uradni dolžnosti, kot na podlagi določbe 92. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, vendar pa tudi tu v okviru trditev pravdnih strank. Sodišče prve stopnje je torej kršilo omenjeni temeljni procesni določbi, ko je ugotovilo ničnost pogodbe na podlagi nezatrjevane dejanske in pravne podlage in je zato izkazana v pritožbi vsebinsko uveljavljana procesna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Omenjeno procesno kršitev pa je pritožbeno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 347. člena ZPP lahko odpravilo na seji senata in sicer tako, da teh razlogov ni upoštevalo kot pravno relevantnih in je presojalo ostale razloge izpodbijane sodbe, ki predstavljajo ustrezno – zavrnilno oceno tistih dejstev in ponujenih dokazov, ki jih je zatrjevala in predlagala tožeča stranka v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Ti drugi razlogi pa so ob povedanem materialno pravno pravilni in narekujejo diametralno nasprotno odločitev, kot pa jo je sprejelo sodišče prve stopnje.

Ker torej uveljavljane trditvene in pravne podlage ne dopuščajo ugodilne sodbe, ta, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, pa ni bila niti uveljavljana niti ni izkazana, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in spremeniti izpodbijano sodbo tako, da je zavrnilo tožbena zahtevka tožeče stranke zaradi zmotne uporabe materialnega prava (5. točka 358. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka temelji na določbah 1. odstavka 154. člena ZPP, 155. člena ZPP in 2. odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka je v pravdi v celoti uspela in ji mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške prvostopnega in pritožbenega postopka. Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo ter v skladu z Odvetniško tarifo, natančnejša specifikacija pa je razvidna iz stroškovnikov tožene stranke. Tako mora tožeča stranka plačati toženi stranki 156,52 EUR stroškov prvostopnega postopka in 199,56 EUR stroškov pritožbenega postopka.