Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je toženec predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
Predlog se zavrže.
1. Toženec sodišču druge stopnje očita neutemeljeno zavrnitev pritožbe. Predlogu za dopustitev revizije ni priložil odločb sodišč nižje stopnje, zato sploh ni jasno za kakšen procesni položaj gre v obravnavani zadevi. Toženec v nadaljevanju obrazložitve govori o utemeljenih in opravičljivih razlogih za zamudo, kar smiselno opisuje (zavrnjen) predlog za vrnitev v prejšnje stanje, več od tega pa ne pojasni. V nadaljevanju graja neopredeljene kršitve, ki naj bi jih zagrešilo pritožbeno sodišče in trdi, da gre za odločanje v nasprotju s sodno prakso.
2. Predlog ni dovoljen.
3. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da se lahko stranka zastopa sama, če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (367.č člen ZPP). Vrhovno sodišče je toženca na to opozorilo že v nedavnem sklepu II DoR 512/2023 z dne 3. 4. 2024, vendar je toženec v sedaj obravnavanem primeru vnovič sam vložil predlog za dopustitev revizije in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem izpitu.
4. Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog tožnika za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).