Jedro

Dejstvo, da je mati ene od pravdnih strank zaposlena v stavbi, v kateri posluje stvarno in krajevno pristojno sodišče, službeni in prijateljski stiki z njimi in prijateljstvo toženčeve družine pred razvezo zakonske zveze tožničinih staršev ter sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v obravnavo, ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je zoper toženca, svojega očeta, vložila preživninsko tožbo, za odločitev o kateri je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu. Toženec je v odgovoru na tožbo predlagal „premestitev tožbene razprave iz sodišča v Novem mestu v sodišče, ki bo zadevo lahko nevtralno obravnavalo“. Predlog je utemeljil s trditvijo, da je tožničina mati A. A. zaposlena v isti stavbi, v kateri deluje tudi Okrožno sodišče v Novem mestu, da se s sodniki tega sodišča videva vsak dan in z njimi tke prijateljske in službene vezi, sodnica B. B., kateri je bila zadeva dodeljena v obravnavanje, pa je bila v času, ko je trajala zakonska zveza toženca s tožničino materjo, družinska prijateljica. Zaradi tega imenovano sodnico tudi sam osebno pozna in ocenjuje, da bi to znanstvo tudi za sodnico predstavljalo breme. Predlaga, naj se zadeva v obravnavo dodeli sodišču v Ljubljani, ki je zaradi svoje velikosti in svetovljanstva manj obremenjeno s tovrstnimi problemi.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo postopek tako laže opravil, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4. Procesni institut delegacije pristojnosti, ki je uzakonjen v 67. členu ZPP, je eden od instrumentov za zagotovitev ustavne pravice do nepristranskega sojenja kot elementa pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo stališče, da sta za zagotovitev nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kot objektivni kriterij. Po prvem mora biti nepristranskost sojenja z uresničitvijo procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v nepristranskost sodišča, dejansko zagotovljena v vsakem konkretnem primeru. Po drugem se mora dejansko zagotovljena nepristranskost sojenja odražati tudi navzven, v zunanjem videzu. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh ter tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Dejstvo, da je mati ene od pravdnih strank zaposlena v stavbi, v kateri posluje sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev o tožničinem tožbenem zahtevku, da je z njimi v službenih stikih in da jih povezuje prijateljstvo ter da je bila sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v obravnavanje, družinska prijateljica toženčeve družine pred razvezo zakonske zveze tožničinih staršev, po mnenju Vrhovnega sodišča ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo; zgoraj opisana povezanost tožničine matere s posameznimi sodniki pristojnega sodišča lahko predstavlja razlog za njihovo izločitev po določbi drugega odstavka 71. člena ZPP, ne pa za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, kot je predlagal toženec.