Jedro

Ni ocenjena možnost, ki jo nakazuje izvedenec strojne stroke, da je do delovne nezgode lahko prišlo tudi zaradi hibnega tesnila pri zasunu, ne pa zaradi opustitev obtoženca kot odgovorne osebe na delovnem mestu. Glede na delovno operacijo, ki se nanaša na odpravo napake, je vprašljiva tudi pravilna uporaba Pravilnika o varstvu pri delu delovne organizacije K. T., zato je bila sodba razveljavljena.

Izrek

Pritožbi zagovornika obt. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obt. spoznan za krivega, da je iz malomarnosti storil hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost po III. odst. 247. člena v zvezi s III. in II. odst. 245. člena KZ RS.

Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v tej pa določena kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta.

Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v 363. čl. ZKP, predlaga pa obtoženčevo oprostitev ali pa razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožbi, da je izrek sodbe pomanjkljiv, ker ni navedena določba pravilnika o varstvu pri delu, ki naj bi jo obtoženec kršil z opustitvijo, kot se mu očita. V razlogih sodbe se omenja 52. čl. Pravilnika o varstvu pri delu, za katerega je upravičen dvom, da bi bil v tem primeru kršen oz. da bi bilo to določbo uporabiti v povezavi z nastalo nezgodo. Pravilno opozarja pritožba, da je iz vsebine 52. čl. Pravnika o varstvu pri delu govora o postopku pri praznenju posode, ki se imenuje destruktor, ki se sme izprazniti ________________ tedaj, ko kontrolna merilna naprava pokaže, da je tlak prekuhe izenačen z zunanjim tlakom. V obravnavanem primeru pa ni šlo za izpraznitev destruktorja, ampak za odmašitev strelne cevi, ki poteka iz destruktorja, pretok kuhane mase iz kotla (destruktorja) v strelno cev pa se uravnava z ventilom pod kotlom, kot je narisano v skici. Ne gre torej šteti strelne cevi kot naprave v samem destruktorju, zato je tudi vprašljivo, če je določba 52. čl. Pravilnika o varstvu pri delu delovne organizacije X, sploh kršena, po drug strani tudi v izreku sodbe ni navedena, se pa sodba v razlogih na to določbo sklicuje.

Ni dvoma, da je bilo po nesreči ugotovljeno, da je manjkal del tesnila pri zasunu destruktorja in je bila podana možnost, da je tesnilo verjetno poškodovala kakšna kost ali trd delec pri zapiranju zasuna, ker so bili ostali deli zasuna v brezhibnem stanju (list. št. 7). Izvedenec strojne stroke je na glavni obravnavi dne 21.4.1993 menil, da pri predpostavki, da bi bilo tesnilo tehnično brezhibno dopušča možnost, da se zasun sploh ne bi odprl, kot to zatrjujejo tudi obtoženec, pa celo sam oškodovanec, ki je povedal, da bi on enako ravnal kot je obtoženec, in so se odločili za odpravo napake na način kot je opisan, sporazumno obtoženec, oškodovanec in tehnolog.

Tudi ni dvoma, da je prišlo do takšne vrste napake v obravnavanem primeru prvič in kot je povedal Republiški inšpektor za delo v zapisniku o raziskavi poškodbe pri delu (list. št. 9), bodo v izogib eventuelnim takim in sličnim dogodkom pripravili konkretna navodila za pristop k odpravi določenih napak v proizvodnjih napravah, ki jih v času nezgode (22.8.1989) še ni bilo. Sodišče prve stopnje ne ocenjuje mnenja izvedenca, na katerega opozarja pritožba, da ni izključeno, da se zasun ne bi odprl, če bi bilo tesnilo tehnično brezhibno. Vzrok, zakaj je del tesnila bil odlomljen pa ni bil ugotovljen. Po drugi strani je izkazano, da je oškodovanec toliko strokovno usposobljen kot obtoženec, obtoženca tudi v njegovi odsotnosti zamenjuje, o načinu, kako naj bi napako odpravili, pa so soglasno, odločili, kako naj bi napako odpravili. Ni torej izključeno, da je prišlo do nezgode zaradi napake oz. poškodbe ventila zasuna in ne zaradi obtožencu očitanih opustitev, ko je tudi dvomljivo, da prihaja v poštev določba 52. čl. Pravilnika o varstvu pri delu. Zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki I. odst. 364. čl. ZKP (v izreku sodbe ni navedena določba kršitve pravilnika o varstvu pri delu in tudi ni v celoti ocenjeno mnenje izvedenca ing. Petrovčiča) ter zaradi dvoma, zakaj je do nezgode sploh prišlo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. V zvezi s krivdno obliko zavestne malomarnosti, ki jo sodba obtožencu očita pa ima pritožba prav tako prav, da obtožencu ni dokazana. Kot že rečeno, v času nezgode sploh ni bilo navodil, kako naj se tovrstne napake odpravijo. Napako so poskusili odpraviti soglasno obtoženec, oškodovanec in tehnolog, te okoliščine pa ne kažejo na krivdno obliko zavestne malomarnosti.

V ponovljenem dokaznem postopku bo treba upoštevati, da določba 52. čl. Pravilnika o varstvu pri delu govori o drugačni situaciji, kot pa je obravnavana, saj daje napotke, kako ravnati pri praznitvi destruktorja, ki pomeni tlačno posodo, v kateri se kuha določena količina mase. Oceniti bo treba tudi tisti del izvedenskega mnenja, ki ne izključuje možnost, da se zasun ne bi odprl, če bi bilo tesnilo tehnično brezhibno. V kolikor bo sodišče štelo za potrebno lahko glede na pritožbene navedbe obrambe odredi še drugega izvedenca strojne stroke. Tudi bo treba oceniti okoliščino, da so se za način odprave napake odločili sporazumno obtoženec, oškodovanec in tehnolog, da ni šlo izključno za obtoženčevo oceno kako napako odpraviti, ko po drugi strani tozadevnih navodil ni bilo. V kolikor med zatrjevano obtoženčevo opustitvijo in nastankom nezgode ne bo vzročne zveze, bo treba obtoženca obtožbe oprostiti.