Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sodba I Cpg 444/2016

ECLI:SI:VSMB:2016:I.CPG.444.2016 Gospodarski oddelek

spor majhne vrednosti kršitev načela obojestranskega zaslišanja nedopustnost pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka
Višje sodišče v Mariboru
12. december 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kršitev načela obojestranskega zaslišanja, če do nje pride (če niso podane izjeme iz 258. člena ZPP), lahko predstavlja absolutno ali relativno kršitev določb postopka, odvisno od tega, katera stranka je dokaz z zaslišanjem strank(e) predlagala. Če sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku, torej za procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obravnavani zadevi toženka zaslišanja svojega zakonitega zastopnika niti ni predlagala, v zvezi z „umikom računa“ je podala (le) trditve, da je bilo tako dogovorjeno, tako da zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru, tudi, če bi sodišče prve stopnje narok opravilo in zaslišalo (le) zakonitega zastopnika tožnice, ne bi bila podana. V tem primeru bo kvečjemu lahko bila podana relativna bistvena kršitev določb postopka - kršitev določbe 258. člena ZPP (da ni podana z zakonom predpisana izjema, da se zasliši le ena stranka), vendar pa očitek takšne procesne kršitve v postopkih sporov majhne vrednosti ni dopusten (prvi odstavek 458. v zvezi s 480. členom ZPP). Enako velja za pritožbeni očitek kršitve 8. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točki II izreka delno spremeni, tako da je tožena stranka namesto priznanih 180,00 EUR dolžna plačati pravdne stroške v znesku 136,00 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v točki I izreka v celoti, v točki II izreka pa v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10140/2015 z dne 3. 2. 2015 ostane v veljavi v delu, v katerem je bilo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naloženo plačilo zneska 2.131,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2013 in plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. V točki II izreka je odločilo o pravdnih stroških. Toženka jih je dolžna povrniti tožnici v znesku 180,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklicuje se na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje dokazne ocene ni sprejelo v skladu z 8. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, toženki pa je bilo na ta način onemogočeno vsebinsko obravnavanje pred sodiščem (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Toženka ponovno zatrjuje, da je sporni račun izstavila družba K. d.o.o. (tožeča stranka, v nadaljevanju tožnica), kasneje pa je bilo ustno dogovorjeno, da se „račun umakne“ oziroma, da ga toženka „ne rabi plačati, saj bo storniran, dobava pa se bo in tudi je poračunala v naslednjih računih družbe O. d.o.o., s katero je tožena stranka pred tem in tudi po tem edino sodelovala“. Toženka je sodelovala z družbo O. d.o.o., ne pa s sedanjo tožnico, obe družbi sta v lasti A.A.. Dejstvo, da tožnica vse od zapadlosti računa (3. 8. 2013) do januarja 2015 ni sprožila nobenega postopka, je pa v tem času sodelovala z družbo O. d.o.o., kaže na to, da je bil dogovor, da se sporni račun „stornira“ oziroma ga ni treba plačati. Sicer pa tožnica razen računa (zgolj račun ne zadostuje) ni predložila nobene dokumentacije, ki bi dokazovala, da je toženka blago naročila. Navedbe v tej smeri niso prepozne, saj se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava.

- Sodišče bi moralo v skladu z načelom obojestranskega zaslišanja zaslišati (obe) pravdni stranki. Ker tega ni storilo, je storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka se v pritožbi sklicuje na listino v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpr 24593/2016 z dne 31. 8. 2016, ki je brez svoje krivde predhodno ni mogla predložiti (337. člen ZPP).

- Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi priglasila zgolj razliko plačane sodne takse, in sicer v višini 136,00 EUR, takso v takšni višini pa je morala po napotitvi na pravdo tudi poravnati.

- Toženka predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek tožnice zavrne, v korist toženke pa naj odloči o stroških postopka. Podrejeno se zavzema za razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo ugovarja pritožbi in predlaga potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti v okviru gospodarskega spora po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ker se sme v takšnem sporu izdana sodba izpodbijati le zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP v zvezi s 480. členom ZPP) - o čemer je bila toženka v pravnem pouku sodbe pravilno poučen – je sodišče druge stopnje izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah dovoljenih pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7, 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Ni utemeljen očitek pritožbe o obstoju procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Soglašati je treba s pritožbo, da mora sodišče v skladu z načelom obojestranskega zaslišanja, izjeme so določene v 258. členu ZPP, (praviloma) zaslišati obe pravdni stranki, tudi, če je predlog podan le z ene strani. V obravnavani zadevi je (le) tožnica predlagala, da se zasliši njenega zakonitega zastopnika, A.A., toženka takšnega predloga ni podala. Ker sodišče prve stopnje tudi tožnice (ne le toženke) ni zaslišalo, o kršitvi načela obojestranskega zaslišanja sploh ni mogoče govoriti. Ne glede na to pa sodišče druge stopnje v tem kontekstu dodaja, da kršitev načela obojestranskega zaslišanja, če do nje pride (če niso podane izjeme iz 258. člena ZPP), lahko predstavlja absolutno ali relativno kršitev določb postopka, odvisno od tega, katera stranka je dokaz z zaslišanjem strank(e) predlagala. Če sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku, torej za procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako tudi odločba VSL I Cpg 626/2015 z dne 26. 8. 2015). V obravnavani zadevi toženka zaslišanja svojega zakonitega zastopnika niti ni predlagala, v zvezi z „umikom računa“ je podala (le) trditve, da je bilo tako dogovorjeno, tako da zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru, tudi, če bi sodišče prve stopnje narok opravilo in zaslišalo (le) zakonitega zastopnika tožnice, ne bi bila podana. V tem primeru bo kvečjemu lahko bila podana relativna bistvena kršitev določb postopka - kršitev določbe 258. člena ZPP (da ni podana z zakonom predpisana izjema, da se zasliši le ena stranka), vendar pa očitek takšne procesne kršitve v postopkih sporov majhne vrednosti ni dopusten (prvi odstavek 458. v zvezi s 480. členom ZPP). Enako velja za pritožbeni očitek kršitve 8. člena ZPP.

7. Kar zadeva pritožbeni očitek, da se navedbe toženke v drugi pripravljalni vlogi (sodišče prve stopnje je ocenilo, da so navedbe v tej vlogi prepozne), da tožnica v potrditev svojih navedb o obstoju poslovnega odnosa, ni predložila ničesar drugega, razen račun, nanašajo na materialno pravo, pa velja poudariti, da posredno to sicer drži, vendar mora stranka v zvezi z določeno materialno pravno presojo navesti tudi dejstva. Tega pa toženka pravočasno ni storila.

8. Toženka je v postopku na prvi stopnji na konkretne navedbe tožnice, na kaj se račun nanaša, odgovorila, da je v letu 2012 in 2013 sodelovala z družbo O. d.o.o. (lastnik te družbe, kot tudi tožnice je A.A.). Pred izdajo spornega računa se je že zgodilo, da je račun izdala družba S. d.o.o. (tudi lastnik te družbe je A.A.), toženka ga je poravnala, potem pa je bil slednji s strani tožnice „zavržen“ in izdan nov - novega je izdala družba O. d.o.o. V tem primeru je bil toženki denar vrnjen, nato pa je slednja (za isti znesek) poravnala račun družbe O. d.o.o.. Za obravnavano zadevo toženka trdi, da je bil račun, še preden je bil plačan, „umaknjen“ in da je bilo dogovorjeno, da se terjatev poračuna v okviru izdaje naslednjih računov, kar je bilo tudi storjeno (dokazno oceno, da to „ni bilo storjeno“ vsebuje točka 17 obrazložitve, takšen zaključek pa ni predmet dopustne pritožbene graje). Da tožnica toženki ni dobavila predmetov iz prvega odstavka točke I dopolnitve tožbe in da je bil zato neutemeljeno izdan račun, pa toženka izrecno ni zatrjevala. Sklicevala se je le na zatrjevan dogovor o „umiku računa“, obstoja le - tega pa ni izkazala.

9. Ker toženka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

10. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia