Jedro

Zakon za prodajalno na mejnem prehodu postavlja dva pogoja: prvi je, da gre za prodajalno na območju mejnega prehoda, drugi pa je, da se blago prodaja potnikom. Pogoja nista določena alternativno, temveč morata biti izpolnjena kumulativno.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Storilca morata plačati sodno takso za pritožbo, in sicer pravna oseba v znesku 150,00 EUR, odgovorna oseba pa v znesku 60,00 EUR..

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo storilcev za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Tržnega inšpektorata RS, OE Koper - Postojna št. 7100-1557/2023-4 z dne 31. 5. 2023.

2. Zoper sodbo se storilca pritožujeta po svojem zagovorniku. V zadevi je bilo sporno vprašanje ali trgovina storilke, ki se nahaja na območju mejnega prehoda A., oziroma na območju starega mejnega prehoda, tik pred sedanjim prehodom, sodi v izjeme po četrtem odstavku 8. člena ZT-1. Stališče sodišča, da ne gre za tako prodajalno, je materialnopravno napačno. Pri tem je preozko tolmačilo, kaj je območje mejnega prehoda v smislu določbe 8. člena ZT-1. S takim tolmačenjem se pritožnika ne strinjata. V zvezi s tem sta v spis vložila pravno mnenje prof. dr. A.A., iz katerega izhaja, da izraza območje mejnega prehoda v ZT-1 in v Zakonu o nadzoru državne meje (v nadaljevanju ZNDM-2) nista vsebinsko povezana na tak način, kot to razume sodišče. Prodajalne na območju mejnega prehoda so prodajalne na območju mejnih prehodov v širšem funkcionalnem smislu in ne tiste, ki jih kot take določi določba Policijske uprave. Trgovinska dejavnost prodajaln na mejnih prehodih ni povezana z mejnim nadzorom, namena zakonov sta povsem različna in v ničemer ne povezujeta upravne dejavnosti na mejnih prehodih s poslovno dejavnostjo prodajaln, ki se nahajajo v geografskem območju mejnih prehodov. Za trgovino na območju mejnega prehoda je bistveno, da z njo država omogoča potnikom, ki v cestnem prometu prehajajo državno mejo, nakup okrepčil in osnovnih potrebščin, manjše priložnostne ali nujne nakupe, uporabo sanitarij, nakup vinjet in podobno. Njihov status je zato analogen statusu bencinskih servisov. Zgolj dejstvo, da je bilo pred več kot desetletjem območje mejnega prehoda premaknjeno nekaj 100 metrov naprej, na te zaključke ne vpliva, saj cesta mimo trgovine vodi samo do mejnega prehoda. Povedano izhaja tudi iz obrazložitev k sprejetim amandmajem zakona. Izpodbijana sodba in pred njo odločba ne vsebujeta niti ustrezne konkretizacije izvršitvenega ravnanja, ki bi se očitalo odgovorni osebi pravne osebe, saj ni navedenega konkretnega dejanja, ki naj bi ga odgovorna oseba storila oziroma opustila. Tudi sicer gre za prepovedno normo, ki zahteva aktivno ravnanje, storilca pa nista storila ničesar, ampak sta samo nadaljevala z dotedanjim poslovanjem. Sprememba se je zgodila edino v stališčih prekrškovnega organa. Sodišče pa je, drugače kot prekrškovni organ, govorilo o opustitvi. Direktor je izpovedal, da niti ob nastopu funkcije niti ob uveljavitvi sprememb ZT-2 v delovni čas ni posegel, zato ostaja odprto vprašanje, kdaj naj bi bil prekršek storjen. Obrazložitev je tako pomanjkljiva, da ne omogoča vsebinskega preizkusa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prekršek po določbi šeste alineje prvega odstavka 12. člena ZT-1 stori pravna oseba, ki ne upošteva omejitev pri določitvi obratovalnega časa po 8. členu ZT-1. V tretjem odstavku 8. člena je določeno, da trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah ali ob z zakonom določenih prostih dnevih. Izjeme so nato določene v četrtem odstavku, med izjeme spadajo tudi prodajalne na mejnih prehodih (pod pogojem, da njihova površina ne presega 200 m²), pri čemer so prodajalne na mejnih prehodih prodajalne, ki na območju mejnih prehodov za cestni promet prodajajo blago potnikom.

5. Ker gre za izjemo, je ni mogoče tolmačiti široko, posebej še, ker je bila namen sprejetja določbe 8. člena ZT-1 prav omejitev poslovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. Zakon za prodajalno na mejnem prehodu postavlja dva pogoja: prvi je, da gre za prodajalno na območju mejnega prehoda, drugi pa je, da se blago prodaja potnikom. Pogoja nista določena alternativno, temveč morata biti izpolnjena kumulativno. V postopku niti ni bilo sporno, da so stranke sporne prodajalne v pretežnem delu potniki, sporno pa je bilo vprašanje, ali gre za prodajalno na območju mejnega prehoda. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne, in je v zvezi s tem tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Po 17. členu ZNDM-1 mejne prehode določi Vlada z uredbo (po Uredbi o določitvi mejnih prehodov v RS je med mejnimi prehodi tudi mejni prehod A.). Po določbi 22. člena ZNDM-2 vsakemu mejnemu prehodu pripada območje mejnega prehoda, ki zajema neposredno okolico z objekti, ki so potrebni za smotrno in varno odvijanje prometa. Območje določi direktor pristojne policijske uprave. Ni sporno, da v odločbi, s katero je bilo določeno območje mejnega prehoda A., nepremičnina, na kateri stoji sporna prodajalna, ni bila zajeta. Res citirana določba govori, da območje zajema objekte, potrebne za smotrno in varno odvijanje prometa in se glede tega namen ZNDM-1 razlikuje od namena ureditve po ZT-1, vendar veljajo na območju mejnega prehoda ne glede na vse številne omejitve, ki jih morajo upoštevati tudi prodajalne na teh območjih. Na območju mejnega prehoda sta gibanje in zadrževanje dovoljena le osebam, ki nameravajo prestopiti državno mejo ali so jo že prestopile in se na mejnem prehodu zadržujejo zaradi mejne kontrole, ter drugim osebam, ki imajo upravičen razlog. Potniki in druge osebe, ki so na območju mejnega prehoda, pa morajo upoštevati navodila in odredbe uradnih oseb, ki opravljajo mejno kontrolo. Na območju, na katerem je sporna prodajalna, te zahteve ni. Uporabo prostora (v kar bi sodila tudi uporaba prostora za namene mejnega prehoda) sicer določajo predpisi o urejanju okolja. Tudi po Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod A. in po Občinskem prostorskem načrtu občine Ilirska Bistrica (grafični del) pa sporna prodajalna ni na območju mejnega prehoda A. Razlaga pritožnikov, da je za določitev statusa prodajalne na mejnem prehodu odločilno le dejstvo, da prodajalno v večjem delu uporabljajo potniki, ki prehajajo državno mejo, je preširoka in nima podlage v predpisih, ki urejajo področje nadzora nad državno mejo in urejanja prostora. Tudi ob primerjavi z ostalimi izjemami v ZT-1 lahko ugotovimo, da so območja, na katerih delujejo prodajalne, upravičene do izjeme, zelo omejena.

7. Na vse zgoraj povedano ne vpliva dejstvo, da je sporna prodajalna v preteklosti bila na območju mejnega prehoda. Dopustnost prodaje tudi ob nedeljah in praznikih ni neka pridobljena pravica, zato se pritožnika na dejstvo, da je v preteklosti prodajalna izpolnjevala pogoje za izjemo iz 8. člena ZT-1, ne moreta sklicevati.

8. Opis dejanja v odločbi prekrškovnega organa vsebuje vse zakonske znake prekrška, ki so tudi konkretizirani. Prekršek po šesti alineji prvega odstavka 12. člena ZT-1 stori pravna oseba, ki ne upošteva omejitev iz 8. člena ZT-1. Prekrškovni organ je pravni osebi očital, da (v njenem imenu odgovorna oseba) ni upošteval omejitev pri določitvi obratovalnega časa prodajalne, saj je le-ta poslovala tudi ob nedeljah, vsaj v v izreku naštetih dneh, čeprav se prodajalna ne nahaja na območju mejnega prehoda. Glede na zakonske znake prekrška ni pomembno, kdo konkretno je v preteklosti določil obratovalni čas, bistveno je, da v dneh, naštetih v izreku, omejitev obratovanja ni bila upoštevana. Zakon namreč ne zahteva aktivnega ravnanja, ampak opustitev upoštevanja omejitev. Vse to je pritožnikoma pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Odgovornost odgovorne osebe pa temelji na določbi drugega odstavka 12. člena v zvezi s 15. in 15.a členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

9. V predmetni zadevi odločilno dejansko stanje ni bilo sporno. Storilca sta imela možnost izjave in to možnost sta tudi izkoristila. Sodišče prve stopnje se je do njune izjave opredelilo. Dodatno zaslišanje storilcev glede na nesporno dejansko stanje ni bilo potrebno (niti ga storilca nista izrecno predlagala). Pravica do izjave zato ni bila kršena.

10. Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Pritožnika morata na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati sodno takso za pritožbo in sicer pravna oseba 150,00 EUR, odgovorna oseba pravne osebe pa 60,00 EUR.

-------------------------------

1Območje mejnega prehoda je označeno.

2Mesto, na katerem je mejni prehod, se je pred nekaj leti premaknilo nekaj 100 metrov bližje mejni črti.

Zakon o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZP-1-UPB3 - člen 8, 8/3, 12, 12/1, 12/1-6 Zakon o nadzoru državne meje (2002) - ZNDM-1 - člen 17, 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.