Jedro

Ker je torej odločba z dne 23. 6. 2015 opisano obveznost nalagala vsem solastnikom gozda, je bila izpodbijana odločitev tožene stranke, ki je izvršilni postopek uvedla le proti tožniku, v nasprotju z izvršilnim naslovom, kar je že samo po sebi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa prvostopenjskega organa in odločbe drugostopenjskega organa.

Izrek

I. Tožba drugotožeče stranke A.A. se zavrže. II. Tožbi prvotožeče stranke B.B. se ugodi, izpodbijani sklep Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin, Krajevna enota Tolmin, št. 3408-01-2201-A033/15 z dne 14. 7. 2017 in odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 3406-23/2017/4 z dne 11. 9. 2017 se odpravita ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

III. Drugotožeča stranka A.A. trpi sama svoje stroške postopka.

IV. Tožena stranka je dolžna prvotožeči stranki B.B. povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin, Krajevna enota Tolmin (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves št. 3408-01-2201-A033/15 z dne 23. 6. 2015 lastnikom gozda na parc. št. 409/44 k.o. ... B.B. (v nadaljevanju prvotožeča stranka), C.C., D.D. in A.A. (v nadaljevanju drugotožeča stranka) dovolil posek 264 dreves listavcev, in sicer 138,8 m3 izbranega in označenega drevja bukve ter belega in črnega gabra. Določil je, da morajo lastniki po končani sečnji in spravilu lesa urediti sečišče in odpraviti oziroma sanirati poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah ter da je mogoče posek opraviti do 31. 12. 2015. Dne 7. 4. 2017 je prvostopenjski organ vsem lastnikom gozda, navedenim v odločbi z dne 23. 6. 2015, izdal odločbo št. 3408-01-2201-J001/17 z dne 7. 4. 2017, s katero je od njih zahteval, da morajo urediti sečišče tako, da bodo do 7. 5. 2017 posekan les odstranili iz gozda, veje in sečne ostanke zložili na kupe, oziroma jih odstranili iz mladja in prometnic. Prvo in drugotožeča stranka sta zoper to odločbo dne 20. 4. 2017 vložili pritožbo, nakar je prvostopenjski organ s sklepom št. 3408-49/2017 z dne 26. 4. 2017 vsem štirim lastnikom gozda, navedenim v odločbi z dne 23. 6. 2015, naročil, naj določijo kdo izmed njih jih bo predstavljal v postopku izdaje odločbe o ureditvi sečišča ali pa naj si izberejo skupnega pooblaščenca. Na ta sklep sta se odzvala le tožnika ter predlagala, naj se za skupnega predstavnika imenuje prvotožeča stranka, temu predlogu pa je prvostopenjski organ s sklepom z dne 9. 5. 2017 tudi sledil. Dne 25. 5. 2017 je nato prvostopenjski organ izdal nadomestno odločbo o ureditvi sečišča, s katero je prvotno odločbo z dne 7. 4. 2017 (zoper katero sta tožeči stranki vložili pritožbo), odpravil. 2. Prvostopenjski organ je nato dne 14. 7. 2017 prvotožeči stranki izdal sklep št. 3408-01-2201-A033/15 (v nadaljevanju izpodbijani sklep, tudi prvostopenjski sklep ali sklep prvostopenjskega organa), s katerim je ugotovil, da je odločba o odobritvi poseka izbranih dreves z dne 23. 6. 2015 postala dne 2. 1. 2017 izvršljiva in se zato dovoli njena izvršba. Določil je, da mora prvotožeča stranka po tej odločbi opraviti sečnjo in spravilo lesa, urediti sečišče ter odpraviti, oziroma sanirati poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah (1. točka izreka) ter da bo, kolikor svojih obveznosti ne bo opravila v naknadno določenem roku do 31. 8. 2017, uporabil prisilno sredstvo v obliki denarne kazni v višini 100,00 EUR (2. točka izreka).

3. Prvostopenjski organ v obrazložitvi pojasnjuje, da je bila odločba o odobritvi poseka izbranih dreves prvotožeči stranki vročena dne 26. 6. 2015, vendar pa je bilo dne 3. 7. 2017 ugotovljeno, da z odločbo določena dela v gozdu niso bila opravljena. Prvotožeča stranka je bila imenovana za skupnega predstavnika vseh lastnikov gozda. Na ustni obravnavi je bilo ugotovljeno, da ima z njo izvajalec del E.E. podpisano veljavno pogodbo o izvajanju del in odkupu lesa na panju, večino posekanega lesa pa je tudi plačal, vendar pa je prvotožeča stranka dne 14. 3. 2017 vsa dela ustavila in zato niso bila zaključena.

4. Prvotožeča stranka je zoper sklep prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki ji je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. 3406-23/2017/4 z dne 11. 9. 2017 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba ali odločba drugostopenjskega organa) delno ugodilo tako, da je 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa odpravilo ter jo nadomestilo z novo 2. točko, s katero je določilo, da kolikor prvotožeča stranka v roku 8 dni po prejemu sklepa ne bo v celoti izpolnila naložene obveznosti, se bo opravila izvršba po drugi osebi na stroške prvotožeče stranke.

5. Drugostopenjski organ uvodoma povzema potek postopka. Sklicuje se na določbo 284. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa kdaj se opravi izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku. Izvršbo je mogoče opraviti na več načinov in z različnimi sredstvi, med katerimi se izbere tisti način, ki je za zavezanca najmilejši, vendar pa je z njim cilj izvršilnega postopka kljub temu mogoče doseči. Drugostopenjski organ meni, da lahko obveznost, ki bi jo morala opraviti prvotožeča stranka, izvrši namesto njega kdo drug, šele kolikor to ne bi bilo uspešno ali smiselno, pa bi ga bilo mogoče k izvršitvi prisiliti z denarno kaznijo.

6. Tožeči stranki sta zoper odločitvi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa vložili tožbo, s katero predlagata njuno odpravo ter vrnitev zadeve v odločanje prvostopenjskemu organu. Navajata, da je poleg njiju solastnik gozdnega zemljišča še C.C.. Zemljišče si dogovorno delijo glede na mejo, ki poteka po grebenu, tako da severno pobočje koristita tožeči stranki, južno pobočje pa drugi solastnik. Poudarjata, da je prvostopenjski organ odločbo o dovolitvi poseka izbranih dreves izdal brez njunega sodelovanja in tudi sam določil meje posesti, revirni gozdar pa se ne spomni kdo je zaprosil za njeno izdajo. Odločba jima ni bila nikoli vročena in zato ni niti pravnomočna niti izvršljiva. Z odločbo ju je seznanila šele gozdarska inšpekcija dne 13. 3. 2017 in to po tem, ko sta zaradi dogajanja v gozdu zahtevala inšpekcijski nadzor. Ob tem so bile ugotovljene kršitve prvostopenjskega organa pri izdaji odločbe, ugotovljen pa je bil tudi nezakonit posek, ki ga je izvršil izvajalec del v gozdu brez vednosti lastnikov. Prvostopenjski organ je namenoma kršil določbe zakona, da bi se njihov gozd temeljito preredčil in tako omogočilo spravilo gozdnih lesenih sortimentov po žici iz spodnje ležečih parcel preko njunega zemljišča. Nikoli nista izrazila želje po sečnji niti nista bila povabljena na izbiro dreves in prikaz mejnikov. Ker je prvostopenjski organ vse izvršil sam brez pooblastila in le zato, da bi izvajalcu omogočil novo delovišče, sta bila z izvajalcem prisiljena prekiniti posel. 7. Ker je sečišče ostalo neurejeno, jima je bila izdana odločba o ureditvi sečišča, zoper katero pa sta vložila pritožbo. V nadaljevanju je prvostopenjski organ izpeljal postopek določitve skupnega predstavnika, nato pa izpeljal javno obravnavo ter pritisnil nanju, da bi dovolila posek lesa. Ker s tem ni uspel, je izdal odločbo, s katero je odpravil prvotno odločbo o ureditvi sečišča, v nadaljevanju pa izdal sklep o dovolitvi izvršbe, zoper katerega sta prav tako vložila pritožbo, saj odločba, ki je bila podlaga za njegovo izdajo, ni bila niti zakonita niti pravnomočna in izvršljiva.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno in to iz razlogov, ki so navedeni tako v prvostopenjskem sklepu kot tudi v odločbi drugostopenjskega organa.

K točki I izreka:

9. Tožba drugotožeče stranke A.A. ni dovoljena.

10. Sodišče uvodoma poudarja, da je predmet tega upravnega spora presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa prvostopenjskega organa št. 3408-01-2201-A033/15 z dne 14. 7. 2017 in odločbe drugostopenjskega organa št. 3406-23/2017/4 z dne 11. 9. 2017, s katero je bil prvostopenjski sklep spremenjen. Ta dva akta sta bila izdana in vročena le prvotožeči stranki B.B. in zgolj ta je zoper odločitev prvostopenjskega organa tudi vložil pritožbo. Drugotožeči stranki niti prvostopenjski sklep niti odločba drugostopenjskega organa nista bila vročena niti ni zahtevala njune vročitve niti zoper odločitev prvostopenjskega organa ni vložila pritožbe. Četudi je bila prvotožeča stranka določena za skupnega predstavnika v postopku izdaje spornega sklepa, to ne pomeni, da je s tem, ko je bil ta izdan zgolj njej in je zoper njega vložila pritožbo, to storila tudi za preostala dva solastnika, kar bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve (glej 19. točko).

11. V postopku upravnega spora je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). Tožnik je lahko tudi oseba, kateri je bila pravica do udeležbe v postopku s sklepom zavrnjena (drugi odstavek 17. člena ZUS-1). Osebe, ki v postopku izdaje upravnega akta niso imele položaja stranke ali stranskega udeleženca, niso upravičene do vložitve tožbe v upravnem sporu, razen kolikor se ta tožba nanaša na vprašanje njihove pravice do udeležbe v upravnem postopku. Za odločitev o dovoljenosti tožbe je torej bistveno, ali je tožnik v postopku izdaje izpodbijanega akta imel status stranke ali stranskega udeleženca, oziroma ali mu je bila zahteva za priznanje tega statusa z dokončno upravno odločbo zavrnjena.

12. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi imela drugotožeča stranka v postopku izdaje izpodbijanih aktov status stranke oziroma stranske udeleženke, kot tudi ne izhaja, da bi takšen status v upravnem postopku zahtevala, niti ne izhaja, da bi ji bila izpodbijana sklep in odločba vročena. Izpodbijani sklep prvostopenjskega organa je namreč obveznost ureditve sečišča nalagal le prvotožeči stranki in zgolj ta je zoper sklep tudi vložila pritožbo. Ker je torej sodišče ugotovilo, da drugotožeča stranka v postopku izdaje tega sklepa ni imel položaja stranke, oziroma stranske udeleženke niti zoper ta sklep ni vložila pritožbe, je presodilo, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje položaja tožnice v konkretnem upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). To, da je predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu, oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo tožbe, je tudi stališče že ustaljene upravnosodne prakse (primeroma: Vrhovno sodišče RS v sklepu št. I Up 91/2014 z dne 30. 3. 2016, št. I Up 234/2014 z dne 4. 11. 2015, št. I Up 125/2015 z dne 27. 8. 2015, št. I Up 512/2012 z dne 14. 2. 2014 in drugi). Prav tako je pogoj za vložitev tožbe predhodno vložena pritožba zoper prvostopenjski akt (kolikor je pritožba dopustna), vendar pa take pritožbe zoper sklep prvostopenjskega organa drugotožeča stranka ni vložila in zato tudi iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev za vložitev tožbe v konkretnem upravnem sporu.

13. Skladno z navedenim je sodišče tožbo drugotožeče stranke na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II izreka:

14. Tožba prvotožeče stranke B.B. (v nadaljevanju tožnik) je utemeljena.

15. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom z dne 14. 7. 2017 ugotovil, da je odločba o odobritvi poseka izbranih dreves z dne 23. 6. 2015 postala izvršljiva dne 2. 1. 2017 in da se zato dovoli njena izvršba, to je, da se opravi sečnja po tej odločbi ter po končani sečnji uredi sečišče. To obveznost je prvostopenjski organ naložil tožniku, obenem pa določil, da bo, kolikor naložene obveznosti ne bo izpolnil do dne 31. 8. 2017, uporabil prisilno sredstvo denarne kazni v višini 100,00 EUR. Drugostopenjski organ je po tem, ko je tožnik zoper to odločbo vložil pritožbo, odločitev prvostopenjskega organa spremenil s tem, da je določil, da se bo, kolikor tožnik obveznosti ne bo izpolnil v roku 8 dni po prejemu odločbe, izvršba opravila po drugi osebi na stroške tožnika. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta svoji odločitvi oprla na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki ureja izvršbo upravnih odločb. 16. Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Odločba, izdana v upravnem postopku, se izvrši, ko postane izvršljiva (prvi odstavek 282. člena ZUP), opravi pa se zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost (prvi odstavek 286. člena ZUP). Odločba prve stopnje postane izvršljiva, ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena; ko poteče rok za pritožbo, pa ta ni vložena; ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve; ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke; ali ko se stranki vroči odločba drugostopenjskega organa, s katero se pritožba zavrne ali vroči sklep, s katerim se pritožba zavrže (drugi odstavek 224. člena ZUP).

17. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se dovoli izvršba odločbe prvostopenjskega organa št. 3408-01-2201-A033/15 z dne 23. 6. 2015 (v nadaljevanju odločba z dne 22. 6. 2015, tudi izvršilni naslov) ter v izreku navedla, da je bila ta izdana tožniku ter da je bilo z njo naloženo, da mora na parc. št. 409/544 v roku do 31. 12. 2016 opraviti sečnjo in spravilo lesa ter ureditev sečišča, ugotovila pa še, da je ta odločba postala izvršljiva dne 2. 1. 2017. 18. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana akta tožene stranke, ki sta izpolnitev obveznosti po določbi z dne 23. 6. 2015 v izvršilnem postopku naložila zgolj tožniku, nista skladna s to odločbo. Iz te odločbe namreč izhaja, da je bila sečnja, spravilo lesa in ureditev sečišča naloženo tudi drugotožeči stranki, D.D. in C.C., to je vsem solastnikom parc. št. 409/44 k.o. ... v trenutku izdaje te odločbe.1 Ker je torej odločba z dne 23. 6. 2015 opisano obveznost nalagala vsem solastnikom gozda, je bila izpodbijana odločitev tožene stranke, ki je izvršilni postopek uvedla le proti tožniku, v nasprotju z izvršilnim naslovom, kar je že samo po sebi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa prvostopenjskega organa in odločbe drugostopenjskega organa.

19. Te ugotovitve ne more spremeniti dejstvo, da je bil tožnik imenovan za skupnega predstavnika vseh lastnikov gozda in s tem strank v postopku. Kolikor v upravnem postopku nastopa dvoje ali več strank, morajo navesti, katera od njih bo njihov skupni predstavnik ali pa postaviti skupnega pooblaščenca (prvi odstavek 52. člena ZUP), pri čemer je razlog za tako ureditev v zagotovitvi hitrega in ekonomičnega upravnega postopka. To pa ne pomeni, da skupni predstavnik s tem prevzame tudi pravice in obveznosti vseh ostalih strank. Postavitev skupnega predstavnika namreč ne vpliva na pravice, ki jih imajo stranke v postopku, kar se kaže s tem, da ima vsaka od strank pravico samostojno vlagati pritožbe, uveljavljati druga pravna sredstva, nastopati kot stranka v postopku, dajati izjave, predloge, ipd. S tem, ko je bil v predmetnem postopku tožnik imenovan za skupnega predstavnika, to torej ne pomeni, da je s tem prevzel tudi obveznosti preostalih solastnikov gozda - strank v postopku, ki jim je odločba nalagala izvedbo sečnje in ureditev sečišča in se zato tudi izvršilni postopek ne more voditi zgolj zoper njega in zgolj njemu nalagati izpolnitev celotne obveznosti.

20. Sodišče še ugotavlja, da niti iz upravnega spisa niti iz obeh izpodbijanih aktov ni mogoče razbrati kako je tožena stranka ugotovila, da je odločba z dne 22. 6. 2016 postala izvršljiva dne 2. 1. 2017. Tožnik namreč trdi, da ga je o tem, da ta odločba obstaja, seznanila šele gozdarska inšpekcija dne 13. 3. 2017, in to v postopku, ki je bil uveden na njegovo zahtevo zaradi poseka v gozdu brez njegove vednosti. Iz pripisa na Seznamu odločb za pošiljanje, št. 01-22.01315-O upravnega spisa (del upravnega spisa označen kot "B.B. in A.A. - upravni spor/MKGP Sekretariat, Služba za pravne zadeve, Dunajska cesta 22, 1000") je mogoče razbrati le, da je bila odločba vsem štirim lastnikom gozda poslana z navadno pošto dne 23. 6. 2016, četudi je bila zoper to odločbo dopustna pritožba, medtem ko v spisu ni nobenega drugega dokazila (na primer vročilnice o vročitvi, opravljeni po ZUP) o tem ali je bila in kdaj jim je bila vročena. Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu sicer navedel, da je bila tožniku odločba vročena dne 26. 6. 2015, vendar pa za to trditev v spisu ni dokazila, niti na odločbi z dne 22. 6. 2016 ni označena njena pravnomočnost in izvršljivost. 21. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je tožena stranka kršila določbe postopka, ki urejajo izvršbo v upravnem postopku in je zato tožbi tožnika ugodilo, izpodbijani prvostopenjski sklep in odločbo drugostopenjskega organa na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Ta mora v ponovljenem postopku ugotovljene nepravilnosti odpraviti. Sodišče v zadevi ni izvedlo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih aktov in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Ker je izpodbijana akta sodišče odpravilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, se do ostalih tožnikovih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj bodo predmet obravnave v ponovljenem postopku.

K točki III izreka:

22. Ker je sodišče tožbo drugotožeče stranke zavrglo, je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da tožnika sama trpi svoje stroške postopka.

K točki IV izreka:

23. Ker je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 15,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa ni zastopal odvetnik.

1 Po javno dostopnih podatkih zemljiške knjige je razvidno, da sta bila na dan izdaje odločbe z dne 23. 6. 2015 tožnik in drugotožeča stranka vknjižena kot solastnika vsak do deleža 1/8, D.D. do deleža 1/4 in C.C. do deleža 1/2. Kasneje, in sicer z dnem 25. 10. 2017, se je lastniško stanje spremenilo tako, da sta sedaj tožnika solastnika vsak do 1/4 in C.C. do 1/2.