Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da je tožena stranka kot sodniška pomočnica zaposlena na manjšem okrajnem sodišču, pred katerim je v teku konkretna pravdna zadeva, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.
Dosedanji potek postopka
1. Prej Okrajnim sodiščem v A. je v teku pravdni postopek P 13/2019 zaradi plačila 485,80 EUR.
2. Okrajno sodišče v A. je Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja. Tožena stranka v obravnavani zadevi namreč opravlja delo sodniške pomočnice na izvršilnem oddelku. Sodeča sodnica v skladu z letnim razporedom odloča v pravdnih in izvršilnih zadevah, tožena stranka pa na izvršilnem oddelku obravnava tudi spise, ki so sodeči sodnici dodeljeni v reševanje.
Odločitev o sporu
3. Predlog je utemeljen.
4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP je sicer smotrnost, vendar pa se pomembnost instituta delegacije kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, in objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven - gre za t. i. videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
5. V skladu s tem izhodiščem pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V konkretnem primeru je ena od strank postopka – tožena stranka – kot sodniška pomočnica zaposlena pri sodišču, ki na prvi stopnji odloča v obravnavanem sporu. S sodniškimi pomočniki sodniki glede na naravo dela strokovno sodelujejo, kar bi utegnilo v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost odločanja tega sodišča, še posebno zato, ker gre za manjše okrajno sodišče. 6. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Mariboru.