Jedro

Toženka utemeljeno navaja, da sta v konkretnem primeru že narava in teža kršitve takšni, da lahko utemeljita izgubo zaupanja. V sodni praksi je večje število primerov, v katerih se je delavcem v odpovedi očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije in je bilo razsojeno, da je takšna odpoved zakonita, pri čemer je bila v dveh zadevah kršitev podobna, kot je pri tožniku - šlo je za kršitev obveznosti obveščanja o spremembi prebivališča in neupravičeno uveljavljanje stroškov prevoza na delo in z dela.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni, in sicer v točkah I, II, III, IV in VII, tako da se glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2019, ki jo je tožeči stranki podala tožena stranka nezakonita in se razveljavi.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je delovno razmerje med pravdnima strankama trajalo do vključno 7. 4. 2019 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 7. 2008, dopolnjene z aneksi, zadnjim z dne 30. 1. 2019. III. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko za čas od 26. 3. 2019 do vključno 7. 4. 2019 prijaviti v socialna zavarovanja, ji obračunati ustrezni sorazmerni del osnovne mesečne plače v višini 1.879,59 EUR bruto in ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2019 dalje.

IV. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati denarno povračilo v višini 5.638,77 EUR bruto in ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek.

VII. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka."

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost in razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2019, ki jo je toženka podala tožniku (točka I izreka). Ugotovilo je, da je delovno razmerje med pravdnima strankama trajalo do vključno 7. 4. 2019 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 7. 2008, dopolnjene z aneksi, zadnjim z dne 30. 1. 2019 (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožnika za čas od 26. 3. 2019 do vključno 7. 4. 2019 prijavi v socialna zavarovanja, mu obračuna ustrezni sorazmerni del osnovne mesečne plače v višini 1.879,59 EUR bruto in mu po odvodu davkov in prispevkov izplača pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2019 dalje (točka III izreka). Naložilo ji je, da mu obračuna denarno povračilo v višini 5.638,77 EUR bruto in mu po odvodu davkov in prispevkov izplača ustrezen neto znesek (točka IV izreka). Kar je tožnik zahteval iz naslova prenehanja delovnega razmerja več (zakonske zamudne obresti od neto zneska razlike plače za čas od 26. 3. 2019 do 7. 4. 2019 za 10. 4. 2019; ugotovitev trajanja delovnega razmerja med pravdnima strankama, prijavo v socialna zavarovanja ter obračun in izplačilo sorazmernega dela osnovne plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi za 8. 4. 2019; obračun in izplačilo denarnega povračila v višini 3.759,18 EUR bruto), je zavrnilo (točka V izreka). Zavrnilo je zahtevek za obračun nadomestila plače od 8. 4. 2020 do pravnomočnosti sodbe v višini 272,91 EUR bruto mesečno, po odvodu davkov in prispevkov izplačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 10. delovnega dne v posameznem mesecu in zahtevek za plačilo odškodnine v višini 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe (točka VI izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača pravdne stroške v višini 1.005,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (točka VII izreka).

2. Zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo denarnega povračila v višini 3.759,18 EUR (delno točka V izreka) in odškodnine v višini 5.000,00 EUR (delno točka VI izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo dejstvi, da je bil pri toženki zaposlen 11 let in da je delo dobro opravljal. Upoštevalo je novo zaposlitev tožnika, pri čemer pa prezrlo dejstvi, da gre za zaposlitev za določen čas in da je plača, ki jo tožnik prejema pri drugem delodajalcu, nižja, kot je bila plača pri toženki. Tožnik se zaradi ravnanj toženke ne more vrniti na delo. Zaradi nezakonite odpovedi je bil ponižan in diskreditiran. Rabil je zdravniško pomoč. Razlog nezakonitosti je izključno v ravnanju toženke. V postopku pred sodiščem prve stopnje je utemeljil odškodninski zahtevek. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje lečečih zdravnikov tožnika. Tožnik je trpel duševne bolečine zaradi nezakonite odpovedi, to sta v svojih izpovedih potrdila njegovo dekle in brat. Duševne bolečine trpi še danes. Upravičen je do nepremoženjske škode zaradi razžalitve dobrega imena in časti kot tudi zaradi kršitve osebnostnih pravic. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni in zahtevku ugodi oziroma podrejeno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje (točke I do IV izreka) in zoper odločitev o pravdnih stroških (točka VII izreka) iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženka zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja goljufije, izgubila zaupanje v tožnika, kar je utemeljila že v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pa je potrdila priča A.A.. Narava in teža kršitve sta takšni, da sami po sebi utemeljita izgubo zaupanja. Sodišče prve stopnje je okoliščine in interese pravdnih strank ocenilo zmotno. Zmotno ni upoštevalo, da je tožnik 12. 2. 2019 ponovno podal neresnično pisno izjavo. Ne le da je kršil obvestilno dolžnost, ker toženki ni sporočil spremembe prebivališča, zavestno je toženko spravil v zmoto, da mu je izplačevala višje stroške prevoza na delo in z dela. Sodišče prve stopnje mu je prisodilo previsoko denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi. Glede na poklic fizioterapevt so tožnikove zaposlitvene možnosti dobre, kar potrjuje dejstvo, da se je po 13 dneh od prenehanja delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevek v celoti zavrne.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo toženke prereka njene pritožbene navedbe. Navaja, da za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne zadošča, da se ugotovi enega od razlogov, določenih v prvem odstavku 110. člena ZDR-1. Izredna odpoved se poda, kadar delavec tako hudo krši obveznosti iz delovnega razmerja, da se zahteva njegovo takojšnje prenehanje. To izhaja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Kršitev obveznosti iz delovnega razmerja tožnika ni vplivala na delovni proces, škoda, ki je toženki nastala, ni presegala 300,00 EUR. Tožnik je že pred odpovedjo uredil prijavo začasnega prebivališča, spremembo je sporočil toženki. Za svoje delo je bil odlično ocenjen, kršitev je obžaloval. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni izpolnjen pogoj za zakonito izredno odpoved, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je pravilno razlagalo ob upoštevanju 11. člena Konvencije MOD št. 158. Gre za podoben primer kot v zadevi VSRS VIII Ips 46/2015. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so v tožniku očitani kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja podani vsi znaki kaznivega dejanja goljufije. Neutemeljeno je svojo odločitev oprlo na poročilo zasebnega detektiva, ki je pomanjkljivo. Izpoved zasebnega detektiva B.B. ni verodostojna. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo toženke zavrne kot neutemeljeno in potrdi z njene strani izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba toženke je utemeljena, pritožba tožnika ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti kršitve, ki jo uveljavlja tožnik. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je neutemeljeno delno ugodilo zahtevkom.

7. Sodišče prve stopnje je presojalo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2019, v kateri je toženka tožniku očitala, da je ni obvestil o spremembi (dejanskega) prebivališča, od koder je prihajal na delo ter z dela; tožnik je v pisnih izjavah z dne 17. 7. 2008, 31. 7. 2012 in 12. 2. 2019 kot (edino) prebivališče navedel naslov C., dejansko pa je na delo prihajal z naslova D.; toženka je na podlagi poročila zasebnega detektiva dne 24. 2. 2019 očitek konkretizirala za dneve 21. 12. 2018, 22. 1. 2019, 23. 1. 2019, 24. 1. 2019, 25. 1. 2019, 28. 1. 2019, 30. 1. 2019, 31. 1. 2019, 1. 2. 2019, 4. 2. 2019, 5. 2. 2019, 7. 2. 2019 ter za čas od 11. 2. 2019 do 15. 2. 2019. Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je očitek utemeljen, in presodilo, da je podan razlog za odpoved, določen v 1. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja goljufije iz prvega odstavka 211. člena Kazenskega zakonika - KZ-1; Ur. l. RS, št. 55/2008 in nadalj.).

8. Toženka v pritožbi utemeljeno graja presojo sodišča prve stopnje, da za zakonito izredno odpoved ni izpolnjen pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je presojo utemeljilo na sledečem: da narava in teža kršitve nista privedli do izgube zaupanja; da je bil sum očitane kršitve podan že v oktobru oziroma novembru 2018; da se je tožnik toženki na zagovoru opravičil; da je dne 6. 3. 2019 prijavil začasno prebivališče na naslovu D. in dne 18. 3. 2019 o spremembi obvestil toženko; da je bil pri toženki zaposlen 11 let in je v tem času izpolnjeval svoje obveznosti; da kršitev ni vplivala na delovni proces toženke.

9. Toženka utemeljeno navaja, da sta v konkretnem primeru že narava in teža kršitve takšni, da lahko utemeljita izgubo zaupanja.1 V sodni praksi je večje število primerov, v katerih se je delavcem v odpovedi očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije in je bilo razsojeno, da je takšna odpoved zakonita,2 pri čemer je bila v dveh zadevah kršitev podobna, kot je pri tožniku - šlo je za kršitev obveznosti obveščanja o spremembi prebivališča in neupravičeno uveljavljanje stroškov prevoza na delo in z dela.3

10. Ostale okoliščine in interesi pogodbenih strank, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, nimajo takšne narave in teže, da bi prevladale nad naravo in težo kršitve. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno upoštevalo dejstvo, da toženka v oktobru oziroma novembru 2018 na podlagi suma očitane kršitve ni ukrepala, saj sum ne zadošča za podajo odpovedi.4 Prevelik pomen je pripisalo dejstvu, da se je tožnik na zagovoru opravičil in da je istega dne 18. 3. 2019, kot mu je bila vročena pisna seznanitev z očitano kršitvijo z vabilom na zagovor, javil spremembo prebivališča toženki. Prav tako je prevelik pomen pripisalo okoliščinam tožnikove zaposlitve pri toženki - da je bil pri njej zaposlen 11 let in da je v tem času izpolnjeval svoje obveznosti, da je bil v letu 2018 ocenjen z oceno zelo dobro. Zmotno je štelo kot okoliščino, ki ne privede do izgube zaupanja, dejstvo, da tožnik obveznosti iz delovnega razmerja ni kršil na način, da bi ta kršitev vplivala na delovni proces pri toženki oziroma na njeno organizacijo dela. Tožnik je obveznosti kršil, pri čemer ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja, s kršitvijo je toženki nastala škoda v višini 294,16 EUR, ki se nanaša na neupravičeno izplačane stroške prevoza na delo in z dela v mesecih, ko je toženka ugotavljala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Tako je bila toženka v posledici tožnikove kršitve oškodovana, česar pa sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo.

11. Pravilna materialnopravna presoja vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank pokaže, da v tožnikovem primeru ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani ugodilni del sodbe na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP delno spremenilo, tako da je tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem povezane zahtevke (reparacija, denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi) zavrnilo.

12. Na podlagi presoje o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženki ni podlage za odločanje o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi in s tem povezanem denarnem povračilu. Zahtevek za višje denarno povračilo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo kot je utemeljeno zavrnilo zahtevek za odškodnino v višini 5.000,00 EUR, ki ga je tožnik utemeljil na protipravnem ravnanju toženke - podaji zatrjevano nezakonite odpovedi. Odpoved je zakonita, zato ni protipravnega ravnanja, kar je sicer pravilno presodilo že sodišče prve stopnje. Tožnik mu neutemeljeno očita kršitev določb pravdnega postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem lečečih zdravnikov, ki bi izpovedali o škodi. Ob izostanku enega od elementov odškodninskega delikta, ki izhajajo iz prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.; protipravno ravnanje), zahtevek ne glede na morebitne druge elemente (škoda) ni utemeljen.

13. Glede te odločitve niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo, ker v pritožbenem postopku ni uspel (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP).

1 O izgubi zaupanja je izpovedal priča A.A., strokovni direktor klinike E., kjer je tožnik opravljal delo na delovnem mestu fizioterapevt - intenzivna terapija III. 2 Odločbe VSRS VIII Ips 463/2006, VIII Ips 345/2006, VIII Ips 81/2007, VIII Ips 176/2015 in VIII Ips 177/2015, VIII Ips 82/2016, VIII Ips 228/2016, VIII Ips 224/2017; do obstoja okoliščin in interesov iz prvega odstavka 110. člena ZDR oziroma prvega odstavka 109. člena ZDR-1 se je sicer Vrhovno sodišče RS opredeljevalo le v odločbah VIII Ips 345/2006 in VIII Ips 224/2017. 3 Odločbi VS RS VIII Ips 149/2010, VIII Ips 240/2015. 4 Toženka je za razlog za podajo odpovedi izvedela iz poročila zasebnega detektiva z dne 24. 2. 2019 in je odpoved podala pravočasno.