Jedro

Sodišče, ki je obsojenca obsodilo, ko je bil že mrtev, je s svojim postopanjem in odločitvijo objektivno kršilo določbo paragrafa 221. a Zakonika o sodnem kazenskem postopanju.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Sodišča slovenske narodne časti v Murski Soboti Snč 61/45 z dne 8. 8. 1945 razveljavi ter se kazenski postopek zoper obsojenega dr. A. A. zaradi kaznivega dejanja iz točke a, b in c 2. člena v zvezi s 3. členom Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper narodno čast ustavi.

II. Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče narodne časti v Murski Soboti je s sodbo Snč 61/45 z dne 8. 8. 1945 obsojenega dr. A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja po a, b in c točki 2. člena v zvezi s 3. členom Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper narodno čast ter ga obsodilo na deset let odvzema svobode, trajno izgubo narodne časti in popolno zaplembo celotno premoženja.

2. Zoper to pravnomočno sodbo je vložil po pooblaščencih zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčev vnuk M. M. V zahtevi vložnik ne navaja kršitev zakona, ki jih uveljavlja, v končnem predlogu pa se zavzema, da Vrhovno sodišče razveljavi sodbo Snč 61/45 z dne 8. 8. 1945 Sodišča narodne časti v Murski Soboti, s katero je bil dr. A. A. obsojen po členu 3., točka a, b, c Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast na zaporno kazen deset let in popolno zaplembo premoženja in postopek ustavi ter predlagatelju povrne stroške postopka.

3. Vrhovni državni tožilec v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP, meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo pooblaščencem in vložniku zahteve. Pooblaščenca v izjavi navajata, da soglašata s stališčem vrhovnega državnega tožilca.

5. Kot izkazuje spisu priložena dokumentacija, je bil dr. A. A. s sodbo Sodišča narodne časti v Murski Soboti Snč 61/45 z dne 8. 8. 1945 obsojen zaradi kaznivega dejanja po a, b in c točki 2. člena v zvezi s 3. členom Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (Ur. l. SNOS in Narodne vlade Slovenije, št. 7/1945) ter mu je bil izrečen odvzem svobode za deset let, trajna izguba narodne časti in popolna zaplemba celotnega premoženja. To dejstvo izhaja tudi iz odločbe Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni Zp 9/45 z dne 5. 11. 1945. Z odločbo istega sodišča Zp 9/45 z dne 5. 4. 1946 je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni odločilo, da se v smislu 24. člena Zakona o zaplembah prenese v last FLRJ popisana in ocenjena imovina z navedbo vseh zaplenjenih premičnin in nepremičnin.

6. Izpisek iz matične knjige umrlih Občine M. (z dne 1. 6. 1993) dokazuje, da je obsojeni dr. A. A. umrl 3. aprila 1945. V zapisu dokumenta z dne 20. 4. 1945 (naznanilo smrti Matičnega urada M.) je navedeno, da je obsojenca vojaško sodišče obsodilo na smrt in da je bil ustreljen 3. aprila 1945. 7. Glede na takšne listinske dokaze je mogoče zanesljivo sklepati, da je Sodišče slovenske narodne časti v Murski Soboti dr. A. A. obsodilo v času, ko je bil že mrtev. V času sojenja (8. 8. 1945) je veljal odlok o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih, o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi in o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (Ur. l. DFJ, št. 4/45 z dne 13. 2. 1945). V 2. členu tega odloka je bilo predpisano, da se pravni predpisi, ki so veljali pred 6. aprilom 1941 odpravljajo le, kolikor nasprotujejo pridobitvam narodno osvobodilne borbe ter deklaracijam in odlokom protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in deželnih protifašističnih predstavniških zborov, posameznih federalnih enot ter njih predstavništev, kakor tudi pravnim predpisom, izdanim po „Nacionalnem komitetu osloboditve Jugoslavije“ in njegovih poverjeništev ter po vladah in posameznih poverjeništvih federalnih enot. Določbe Zakonika o sodnem kazenskem postopanju, ki je veljal v Kraljevini Jugoslaviji pred II. svetovno vojno, je sodišče moralo upoštevati. Ta zakonik je v 221. a paragrafu predpisal, da sodišče vsake stopnje takoj ustavi postopek, ko izve in ugotovi obdolženčevo smrt. Sodišče slovenske narodne časti v Murski Soboti, ki je obsojencu sodilo v nenavzočnosti, očitno ni razpolagalo s podatkom o obsojenčevi smrti, vendar je s svojim postopanjem in odločitvijo objektivno kršilo navedeno določbo Zakonika o sodnem kazenskem postopanju. Veljavni Zakon o kazenskem postopku v določbi 139. člena prav tako predpisuje, da se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med njegovo izvedbo ugotovi, da je obdolženec umrl. 8. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da je pravnomočno sodbo Sodišča slovenske narodne časti razveljavilo in kazenski postopek zoper obsojenca ustavilo.

9. Odločitev o stroških kazenskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 96. člena ZKP.