Jedro

Sodišče je predlog za delitev solastniškega deleža na nepremičnini zavrnilo zato, ker ne gre za skupno premoženje udeležencev. Ker je o predlogu meritorno odločilo, s tem nastalih stroškov postopka po ZNP predlagateljica ni dolžna nositi.

Predlog za delitev premičnega premoženja je bil umaknjen, zato je te stroške dolžna trpeti predlagateljica.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: ˝Predlagateljica je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v višini 229,53 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.˝

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za delitev dela skupnega premoženja – 1/6 parcele št. 1869/7, k. o. X, postopek glede delitve premičnin pa je zaradi umika predloga ustavilo. Predlagateljici je naložilo v plačilo stroške postopka nasprotnega udeleženca v višini 1.112,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, njen predlog za povrnitev stroškov je zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje predlagateljica in predlaga, da se sklep spremeni tako, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je predlagateljici naložilo v plačilo vse stroške postopka. Delitev skupnega premoženja je bila v interesu obeh strank, zato stroški niso nastali po nepotrebnem in po krivdi predlagateljice. Do umika predloga za delitev premičnega premoženja je prišlo izključno iz razloga, ker nasprotni udeleženec tega ni hotel sporazumno razdeliti, saj je ugovarjal njegovi vrednosti, zato bi bilo potrebno sprožiti pravdo in postaviti izvedenca, kar bi glede na ocenjeno vrednost premičnin pomenilo nesorazmerno visoke in nepotrebne stroške. Ker je bil med udeležencema spor o predmetu delitve, sodišče niti ne bi moglo zaključiti postopka s svojo odločitvijo, zaradi česar ni mogoče govoriti o povsem enostranskem umiku predloga. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je prišlo do delitve nekaterih premičnin, saj je predlagateljici pripadel vrtalni stroj Black&Decker. Sodišče bi moralo upoštevati 126. člena ZNP, po katerem trpijo solastniki skupne stroške sorazmerno svojim solastniškim deležem. Predlog glede delitve nepremičnin pa je bil zavrnjen zgolj iz razloga, ker naj bi se to urejalo v pravdnem postopku, ne pa ker to premoženje ne bi obstajalo. Nasprotnemu udeležencu glede delitve nepremičnin niso nastali nobeni stroški, saj sodišče predloga v tem delu ni vsebinsko obravnavalo. Pritožba podredno oporeka odmeri stroškov. Navaja, da je sodišče nasprotnemu udeležencu priznalo 250 točk za 1. pripravljalno vlogo, čeprav je upravičen zgolj do 125 točk, saj gre za drugo obrazloženo vlogo. Sodišče mu je nadalje neupravičeno priznalo sodno takso in 250 točk za pritožbo z dne 18. 6. 2010, ki je bila kot neutemeljena zavrnjena. Poleg tega je nagrada za pritožbo po Tarifi omejena navzgor do 200 točk. Sodišče je tudi zmotno odmerilo DDV od sodne takse.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora predlagateljica povrniti nasprotnemu udeležencu njegove stroške postopka. Svojo odločitev je oprlo na določbe 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) in 1. odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (2) (v nadaljevanju ZNP).

6. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je o stroških postopka odločilo na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP, ki določa pravilo, da je dolžnost povrnitve stroškov odvisna od uspeha v postopku. Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo predlog za delitev solastniškega deleža 1/6 parcele št. 1869/7, k. o. X, z utemeljitvijo, da solastniški delež ne sodi v skupno premoženje udeležencev. O predlogu za delitev nepremičnega premoženja je torej odločilo meritorno, zato bi moralo v tem delu pri odločanju o stroških postopka uporabiti pravila ZNP, ki odločanja po uspehu ne predvidevajo (3). Po določbah ZNP trpijo udeleženci v delitvenem postopku vsak svoje stroške postopka, skupne stroške pa trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastniških deležev (1. odstavek 35. člena ZNP in 126. člen ZNP). Prvostopenjsko sodišče je torej ravnalo napačno, ko je stroške nasprotnega udeleženca v tem delu naložilo v plačilo predlagateljici.

7. Predlagateljica je v postopku predlagala tudi delitev premičnega premoženja, vendar je predlog umaknila, zato je sodišče postopek v tem delu ustavilo. Ker ZNP vprašanja stroškov v primeru, ko se postopek zaključi brez meritorne odločitve zaradi umika predloga, ne ureja, se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabi 1. odstavek 158. člena ZPP (4), ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila svoj zahtevek. Ker v konkretnem primeru predlagateljica ni umaknila predloga zato, ker bi se razmerje, ki je predmet tega postopka, uredilo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in stroške nasprotnega udeleženca v tem delu naložilo v plačilo predlagateljici. Glede na navedeno so razlogi, iz katerih je po navedbah pritožbe predlagateljica umaknila predlog, za odločitev o stroških nerelevantni, poleg tega pa predstavljajo pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Pritožba pravilno navaja, da je delitev skupnega premoženja v interesu obeh udeležencev, vendar pa je interes obeh strani uresničen le, če je bilo v postopku tudi meritorno odločeno. Ker v tej zadevi o delitvi premičnin ni bilo meritorno odločeno zaradi umika predloga, so stroški nasprotnemu udeležencu nastali po nepotrebnem in po krivdi predlagateljice oziroma po naključju, ki se je njej pripetilo, zato mu jih mora povrniti. Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče ne bi moglo samo sprejeti odločitve v zadevi. Sodišče namreč v primeru spora o predmetu delitve udeležence napoti na pravdo. Če napoteni udeleženec ne sproži pravde, sodišče samo odloči o predlogu ne glede na zahtevke glede katerih je udeležence napotilo na pravdo (2. odstavek 10. člena ZNP). Šlo je torej za povsem enostranski umik predloga in zato do rešitve zadeve ni prišlo. Prav tako ne drži, da je v postopku prišlo do delitve nekaterih premičnin, saj je kot rečeno predlagateljica predlog za delitev premičnin umaknila in je sodišče postopek v tem delu ustavilo.

9. Pritožba delno utemeljeno izpodbija tudi odmero stroškov. Sodišče prve stopnje je neupravičeno priznalo nasprotnemu udeležencu stroške za pritožbo z dne 18. 6. 2010, saj jih mora v skladu s 1. odstavkom 35. člena ZNP kriti sam. Ostale stroške je sodišče odmerilo pravilno v skladu z Odvetniško tarifo (5). V prvi pripravljalni vlogi je nasprotni udeleženec konkretizirano odgovarjal na (nove) navedbe predlagateljice iz njene prve pripravljalne vloge, zato je sodišče to vlogo upravičeno štelo kot ˝drugo obrazloženo vlogo˝ med postopkom in zanjo odmerilo nagrado po tarifni št. 22/1a. Upoštevaje navedeno se nasprotnemu udeležencu namesto 1.112,40 EUR prizna 941,04 EUR stroškov postopka.

10. Predlagateljica je v predlogu navedla, da znaša vrednost skupnega premičnega premoženja 4000,00 EUR, kar predstavlja približno eno tretjino skupne vrednosti spornega predmeta (12.750,00 EUR). Glede na zgoraj obrazloženo je v takšnem deležu nasprotni udeleženec upravičen do povračila stroškov (1. odstavek 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v preostalem delu pa svoje stroške nosi sam (1. odstavek 35. člena ZPP). Predlagateljica mora tako nasprotnemu udeležencu povrniti 313,68 EUR stroškov postopka. V skladu s 126. členom ZNP pa je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti ustrezen del sodne takse za predlog za razdelitev skupnega premoženja. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec zemljiškoknjižni lastnik solastniškega deleža, ki je predmet tega postopka, zato mora predlagateljici povrniti dve tretjini sodne takse v višini 127,5 EUR, kar znaša 84,15 EUR. Po medsebojnem pobotanju se izkaže, da mora predlagateljica povrniti nasprotnemu udeležencu 229,53 EUR stroškov postopka, in sicer v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje. Vsled navedenega je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani sklep kot izhaja iz izreka sklepa (358. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 35. člena ZNP, po kateri udeleženci trpijo vsak svoje stroške postopka.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami in dopolnitvami.

(2) Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami in dopolnitvami.

(3) Tako Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 429/2011 z dne 19. 1. 2012 in dr. J. Šinkovec, mag. B Tratar: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, vzorci in sodno prakso, 2003, str. 103. (4) Tako tudi ustaljena sodna praksa, na primer I Cp 2105/2010, I Cp 421/2011, II Cp 2623/2009

(5) Ur. l. RS, št. 67/2003.