Jedro

Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika in z novimi sredstvi izvršbe.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

Obrazložitev

Upnik je dne 24.10.2003 pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu predlagal v izvršilnem postopku pod opr. št. Ig 1196/96 zoper dolžnika B d.o.o. S. G., nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika, to je zoper B. H. iz S. G. Upnik je predlagal nova sredstva izvršbe in sicer rubež sredstev, ki jih ima dolžnik na transakcijskem računu pri Koroški banki, rubež dolžnikovih premičnih stvari in izvršbo na napremičnino v ZK vložku št... k.o...

Okrajno sodišče v Slovenij Gradcu se je s sklepom opr. št. In 522/2003 z dne 28.10.2003 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Celju z utemeljitvijo, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnine in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je predmet izvršbe.

Okrajno sodišče v Celju ni sprejelo pristojnosti in je dne 3.12.2003 predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči v sporu o pristojnosti. Zoper dolžnika B. d.o.o. S. G. je tekel izvršilni postopek pod opr. št. Ig 1196/96, upnik pa je predlagal nadaljevanje izvršbe proti pravnemu nasledniku izbrisane družbe z novimi sredstvi izvršbe. Sprememba okoliščin med postopkom ne vpliva na pristojnost sodišča in ostane še naprej pristojno tisto sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je že dovolilo izvršbo in upnikov predlog ne vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

Sklep o krajevni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu temelji na določbi 1. odstavka 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 in 75/02), po kateri je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

Navedeno sodišče pa je prezrlo, da upnik ni vložil predloga za izvršbo, ampak predlog, da se izvršba nadaljuje zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika in sicer z novimi sredstvi izvršbe. Zaradi izterjave upnikove terjatve 147.881,30 SIT že teče izvršba pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, po 24. členu ZIZ in po 34. členu ZIZ pa se izvršba lahko nadaljuje zoper drugega dolžnika in z drugimi sredstvi izvršbe. Po 1. odstavku 35. člena ZIZ je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače, torej tudi za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika in z novimi sredstvi izvršbe. Do enakega zaključka pripelje smiselna uporaba 17. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002), kot v skladu s 15. členom ZIZ pravilno navaja Okrajno sodišče v Celju. Krajevna pristojnost se namreč določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Kljub morebitni kasnejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej. Glede na navedeno in skladno s 1. odstavkom 35. člena ZIZ je v obravnavani zadevi za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika z novimi izvršilnimi sredstvi pristojno Okrajno sodišče v Slovenij Gradcu, ki je zoper prvotnega dolžnika dovolilo izvršbo, ki je še vedno v teku. Vrhovno sodišče je tako odločilo na podlagi 2. odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.