- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba II Ips 98/95
ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.98.95 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ugotovitev, da je tožena stranka pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine, se nanaša na dejansko stanje. Enako velja za izračun obresti. Dejanskih vprašanj revizijsko sodišče ne more presojati (3. odst. 385.čl. ZPP).
Izrek
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 231.473,66 Sit z zamudnimi obrestmi od 21.5.1993 dalje do plačila ter mu povrniti 48.940,00 Sit pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da je tožena stranka pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine. Zato je tožniku priznalo na podlagi 26.čl. zakona o blagovnem prometu obresti od vnaprej plačane kupnine za čas od plačila do izročitve avtomobila.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.
Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbija ugotovitev, da je pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine. Osporava izračun obresti in uveljavlja obrestno mero, ki velja za vloge na vpogled. Sklicuje se na dogovorjeno nespremenjeno ceno. Nezaračunano podražitev uveljavlja v pobot. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji republiški javni tožilec se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadalnjem ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Ugotovitev, da je tožena stranka pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine, se nanaša na dejansko stanje. Enako velja za izračun obresti. Dejanskih vprašanj revizijsko sodišče ne more presojati (3. odst. 385.čl. ZPP). Na dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje je pri svojem odločanju vezano. Glede na to ugotovitev je materialnopravno pravilna odločitev, da mora tožena stranka plačati tožniku od vnaprej plačane kupnine obresti po obrestni meri, ki jo dajejo banke za hranilne vloge na vpogled (26.čl. zakona o blagovnem prometu Ur.l. SRS št. 21/77 in 29/86). Tožena stranka ni postavila pobotnega ugovora in so zato njene revizijske navedbe v zvezi s tem brez podlage.
Revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).