Jedro

Tožena stranka ni poslala upravnih spisov. Sodišče je odločilo na podlagi 3. odst. 33. in 2. odst. 39. čl. ZUS in izpodbijano odločbo odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Zvezne carinske uprave z dne 28.9.1990.

Obrazložitev

S tožbo z dne 19.11.1990, ki je bila vložena na Zvezno sodišče nekdanje SFRJ, je tožeča stranka izpodbijala navedeno odločbo Zvezne carinske uprave, s katero je bila potrjena odločba carinarnice D. Ta je toženo stranko zavezala, da plača carino in druge uvozne davščine v znesku 95.734 takratnih dinarjev za uvoženo ločilno sredstvo.

V tožbi z dne 19.11.1990 je tožeča stranka navajala, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno in da zato ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Ločilno sredstvo rabi tožeča stranka za proizvodnjo izdelkov, ki so namenjeni za izvoz. Izpolnjuje torej pogoje po 50. členu carinskega zakona. Kljub mnenju carinskega laboratorija z dne 25.9.1990, da se navedeno sredstvo vgradi oziroma uporabi za izdelek, je bila odločba tožene stranke drugačna. Tožeča stranka je predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Ker upravni spisi niso popolni je sodišče tožečo stranko z dopisom z dne 22.9.1992 pozvalo, da jih dopolni. Dne 1.10.1992 je tožeča stranka telefonično sporočila, da spisov nima, ker so ti na Zveznem sodišču v Beogradu. Tudi Republiška carinska uprava je potem, ko je bil vročen drugopis tožbe, odgovorila, da upravnih spisov nima, ker so pri Zveznem sodišču v Beogradu, ki jih pa še ni vrnilo. Enaka je vsebina dopisov carinarnice ... z dne 12.10.1992 in 25.2.1993. Tožbi je bilo treba ugoditi.

Na podlagi 3. odstavka 33. člena zakona o upravnih sporih (ZUS, Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 60/77), ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) dovoljeno uporabljati v Republiki Sloveniji, sme sodišče odločiti tudi brez upravnih spisov. Formalni pogoj za takšno odločitev je, da tožena stranka v roku, ki ne sme biti krajši od osmih in ne daljši od tridesetih dni, ne odgovori na dopis sodišča in da tudi urgenca ni bila uspešna. Ti pogoji so izpolnjeni.

Na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona, sodišče lahko odpravi izpodbijani upravni akt, če spozna, da so dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene . Ker ni upravnih spisov, sodišče ni moglo oceniti bistveno pomembnih okoliščin, zaradi česar je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.